Okoljske nevladne organizacije so težko pričakovale podnebni zakon, katerega sprejetje je zapisano v koalicijski pogodbi, prvi osnutek pa je ministrstvo za okolje, podnebje in energijo pripravilo že konec leta 2023. Ne glede na to, da je glede zadnje verzije zakona minister Bojan Kumer priznal, da je manj ambiciozna, bi bilo sprejetje zakona "pomemben mejnik za večjo kontinuiteto in pravno varnost podnebne politike," je za MMC, še preden bi vlada zakon umaknila s seje, dejal Jonas Sonnenschein iz Umanotere. Kljub razočaranju, da je iz zakona izpadla ukinitev subvencij za fosilna goriva avtoprevoznikom.

Predlog podnebnega zakona bi morala vlada po prvotnem načrtu obravnavati v četrtek, a ga je nato tik pred zdajci umaknila z dnevnega reda seje, nato pa napovedala, da zakon potrebuje še nekaj koalicijskih usklajevanj in da ga bo obravnavala v kratkem.

Sorodna novica Vlada "odložila" podnebni zakon. Kaj bo s 350 milijoni za preprečevanje energetske revščine?

"Seveda bi si želeli, da prenehamo subvencionirati fosilna goriva in da milijarde, ki jih zapravimo za uvoz fosilnih goriv, raje namenimo gospodinjstvom in gospodarstvu za prilagoditev na podnebne spremembe. Ampak podnebni zakon potrebujemo in potrebujemo ga takoj – vsako odlašanje pomeni dodatno škodo za ljudi, sploh za najranljivejše, za gospodarstvo in za okolje," je opozorila Sara Kosirnik iz Greenpeacea Slovenija.

Zakon med drugim predstavlja pomembno pravno podlago za prenos evropskih direktiv, ki sicer prinašajo določene nove obremenitve, a tudi zajetna evropska sredstva. "Načrtovana namenska uporaba denarja iz davka na CO2 za podnebne ukrepe je pomemben ukrep, ki bi zagotovil podporo tistim gospodinjstvom in malim podjetjem, ki si za zdaj še ne morejo privoščiti naložb v zmanjšanje emisij," je za MMC opozoril Sonnenschein.

Kot je v današnjem skupnem sporočilu nevladnih organizacij dodal Sonnenschein, Slovenija, namesto aktivnega podpiranja glavnih ukrepov na evropski ravni, tako zdaj ovira izvajanje evropske podnebne politike. "Z odlašanjem sprejetja podnebnega zakona preprečuje hitro izvajanje evropske podnebne politike, kar tudi ogroža sredstva, ki bi jih prejela iz evropskih skladov."

Če se EU odloči za znižanje izpustov iz prometa in stavb ter sredstva v ta namen razdeli med državami članicami tudi po ekonomski moči, je to za Slovenijo ukrep, od katerega ima lahko nesorazmerno veliko korist, so poudarili nevladniki. Bila bi namreč med prvimi petimi prejemniki sredstev. "Toda če direktive EU-ja ne bomo prenesli v svoj pravni sistem, bomo kaznovani. Imeli bomo višje cene fosilnih goriv, ne bomo pa dobili sredstev iz socialnega podnebnega sklada, ki so namenjena subvencioniranju tisočih gospodinjstev in sistemskim naložbam za zmanjšanje emisij in izboljšanje kakovosti življenja," so opozorili.

Slovenija je namreč po podatkih Evropske agencije za okolje članica EU-ja z največjo finančno škodo zaradi podnebnih sprememb. Ta v obdobju med letoma 1980 in 2023 znaša 8700 evrov na prebivalca.

Odložitev obravnave predloga podnebnega zakona je tako po mnenju nevladnikov še ena od prelomljenih obljub vlade ter še en udarec v nizu zamud in neizkoriščenih priložnosti na področju podnebne politike. Slovenija pa kljub svoji majhnosti in relativno nizkim emisijam že čuti hude posledice podnebnih sprememb. "Čeprav so emisije v Sloveniji manjše kot v drugih državah, smo močno odvisni od svetovnega ukrepanja za omejevanje podnebnih sprememb," so še opozorili.