Predsednik državnega sveta Blaž Kavčič je na začetku poudaril, da je dobro zakonodajo mogoče pripraviti le v tesni povezavi s civilno družbo. Konference se je udeležila tudi podpredsednica DZ-ja Romana Tomc, ki je dejala, da so predstavniki nevladnih organizacij že pokazali, da znajo delati dobro. Tomčeva si želi, da bi se vsa država navzela njihovega entuziazma.

Goran Forbici, direktor Centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij, je napovedal, da bodo na konferenci podali skupno izjavo, v kateri bodo vlado pozvali k vabilu za sodelovanje pri načrtovanju in izvajanju evropske kohezijske politike 2014-2020.

"Nevladne organizacije niso za to, da prosijo državo za sredstva"
Vršilka dolžnosti generalne direktorice direktorata za upravne procese na ministrstvu za pravosodje in javno upravo Renata Zatler je dejala, da ministrstvo skrbi za boljše podporno okolje za delovanje nevladnih organizacij, v programu dela za leti 2013 in 2014 pa ima predvideno izboljšanje njihovega statusnega delovanja.

Zatlerjeva je dejala, da želijo na "sistemsko raven postaviti vse nevladnike, da bodo lahko enakopravno kandidirali tako za javna sredstva kot za sredstva za evropske projekte", in dodala, da se bodo potrudili, da bodo "z delom začeli v začetku leta 2013, do konca leta 2013 pa naj bi predlog zakona spravili v zakonodajni postopek".

Na konferenci sodeluje tudi Jože Primožič, direktor zveze Sonček - Zveza društev za cerebralno paralizo Slovenije, ki je dejal, da "nevladne organizacije niso za to, da prosijo državo za sredstva za svoje delovanje". "Pač pa so za to, da državi pomagajo uresničevati njene cilje." Nevladne organizacije bi bilo treba vključiti v vse sektorje delovanja države, je dodal Primožič.

Tajkunske nevladne organizacije
Razpravljalci so opozorili tudi na problematiko tako imenovanih tajkunskih nevladnih organizacij, ki poberejo sredstva z razpisa, prijavljenega programa pa nato ne izvedejo. Kritike pa so letele tudi na zahteve birokracije, ki da duši nevladne organizacije.

Izpostavljeni so bili tudi neustrezni in pogosto žaljivi izrazi za predstavnike invalidskih in okoljevarstvenih organizacij. Nina Štros iz Greenpeacea Slovenija je opozorila, da jim pravijo hipiji in da jih obtožujejo, da zagovarjajo koristi posameznikov, da jim grozijo in jih žalijo. Štrosova je dejala tudi, da je ogrožena njihova osebna varnost.