Šesti blok Termoelektrarne Šoštanj bo v času svojega obratovanja glede na različne scenarije povzročil od 33 do 48 smrtnih žrtev in od 190 do 242 milijonov evrov gospodarske škode. To v 40 letih obratovanja predstavlja od 1.320 do 1.920 smrtnih žrtev in od 6,7 do 9,7 milijarde evrov škode, je ob predstavitvi raziskave dejala vodja Greenpeacea v Sloveniji Nina Štros.

Po njenih besedah so slovenski državljani v zadnjih 50 letih pozabili na ustavno pravico do življenja v zdravem življenjskem okolju. "Danes je čas, da ponovno pridejo na prvo mesto ljudje," je poudarila. Zato morajo poslanci pri glasovanju o predlogu zakona o poroštvu za Teš 6 glasovati po svoji vesti. Vedeti morajo tudi, da njihov glas ne pomeni projekt da ali ne, temveč pomeni, kako in ali bo teh vsaj 1.320 ljudi lahko živelo še naprej v nekem zdravem okolju.

"Danes bodo stroški nižji kot čez 20 let"
"Še je čas," je dejala Štrosova in spomnila na projekte v tujini, kjer so bili ti zgrajeni tako daleč, da je bilo treba vključiti le še stikalo, pa so ljudje rekli ne. In ko so rekli ne, so se po njenih pojasnilih zavedali, da bodo stroške ustavitve nosili vsi. "Danes bodo ti stroški bistveno nižji, kot bodo čez 20, 30, 40 let. Ljudje morajo stopiti naprej in ukrepati."

Ljudje obolevajo, izostajajo z dela
Greenpeace je v raziskavi sledil metodologiji Evropske agencije za okolje, v njej pa je ocenil obstoječi Teš v letu 2010 ter nato potencialne stopnje škode in vplivov na zdravje z začetkom obratovanja šestega bloka. Upoštevali so onesnaženost s trdimi delci, dušikovimi oksidi in žveplovim dioksidom, medtem ko težke kovine, toksini in rakotvorni delci niso upoštevani - to bi po pojasnilih Štrosove še povišalo vpliv na zdravje.

Po ocenah je onesnaženje zraka iz obstoječih blokov v letu 2010 zaradi kurjenja lignita povzročilo vsaj 112 smrtnih žrtev, 48 primerov kroničnih bronhitisov in 35 hospitalizacij, prav tako kurjenje lignita neposredno prizadeva gospodarstvo. Zaradi večje stopnje obolevnosti namreč ljudje izostajajo z dela, povečuje se število bolniških dopustov - v letu 2010 je bil Teš nekako soodgovoren za 120.000 izgubljenih delovnih dni. Stroški Teša za slovensko gospodarstvo so v letu 2010 znašali 410 milijonov evrov.

V okviru kampanje bo 21. junija pred DZ organiziran tudi protestni shod z glinenčki, ki simbolno ponazarjajo 1320 potencialnih žrtev 40-letnega delovanja Teša 6.

"Teš 6 je moralni hazard"
Po mnenju Aleksandra Kešeljevića z ljubljanske ekonomske fakultete je raziskava velik doprinos k razpravi o Tešu 6, saj skuša oceniti širše družbene stroške. "To je korak v pravo smer," je ocenil. Dodal je, da imajo okolje, zdravje in življenje svojo ceno, ti stroški pa da pri Tešu 6 niso bili upoštevani.

Za Luko Omladiča z ljubljanske filozofske fakultete, ki je opozoril na etične vidike problema Teša 6, pa je najbolj očiten "moralni hazard". "Teš 6 je slovenski primer moralnega hazarda, kjer nekdo drug tvega za nas, stroške tveganja pa bomo prevzeli mi," je poudaril.

Teš: Ekološke sanacije smo se lotili že leta 1987
Na očitke okoljevarstvenikov so se že odzvali v Tešu. Pri tem se sklicujejo tudi na meritve kakovosti zraka v nekaterih slovenskih krajih Agencije RS za okolje in prostor.

Po podatkih agencije so bile tako vrednosti v Škalah, na edini merilni točki v Šaleški dolini, kjer so bile predlani izmerjene koncentracije vseh ključnih onesnaževal, te večinoma nižje od vrednosti v večjih slovenskih mestih in ne presegajo mejnih vrednosti.

Pojasnili so tudi, da so bile koncentracije žveplovih oksidov predlani primerljive vrednostim drugod po Sloveniji in da so se od leta 1992 močno znižale.

V Tešu pravijo, da so se okoljske problematike z uresničevanjem ekološke sanacije lotili že leta 1987, ko so sprejeli ekološki sanacijski program. V tem času so organizirali vrsto raziskav kakovosti okolja v okolici.

V Tešu se sklicujejo tudi na ugotovitve inštituta Erico v zvezi s stanjem okolja v Šaleški dolini v zadnjih 20 letih. V inštitutu pravijo, da vse raziskave kažejo izrazito izboljšanje stanja na vplivnem območju Teša, potem ko je Šaleška dolina v 70. in 80. letih minulega stoletja res plačevala strahoten okoljski davek za nemoteno oskrbo Slovenije z energijo.