Kot prvo programsko točko je Nina Krajnik navedla iskanje pravičnega načina za razreševanje spopadov med vrhovnimi ustavnimi vrednotami, mednje šteje nedotakljivost življenja in dostojanstva osebe, njene duhovne in telesne istovetnosti in temeljne svoboščine.

Zavzela se je za krepitev vrednotnega središča Slovenije, predvsem vrednot, kot so plebiscit, osamosvojitev in enotnost. Tri desetletja slabih izkušenj s slovensko ustavo po njenem mnenju kažejo, da ta potrebuje renesanso. Zato bi ustvarila soglasje za ustavno reformo in odprla vprašanji večinskega volilnega sistema in delitve oblasti na podlagi predsedniškega sistema.
Predlaga oblikovanje skupine strokovnjakov za pripravo zapisa skupne slovenske polpretekle zgodovine 20. in 21. stoletja. "Dve zgodovini sta namreč dokaz razdeljenosti, ki je v prvi vrsti razdeljenost med višjim in nižjim razredom," je dejala. Zgodovino razume kot razdeljeno med zgodovino gospodarjev in zgodovino žrtev.

Oblikovala bi vizijo razvoja Slovenije do leta 2045, saj je to leto bližje kot leto 1945. Ta program mora v prvi vrsti izhajati iz dosežene enakopravnosti danes, kar je mogoče samo ob odpravi dediščin vseh totalitarizmov.

Slovensko zunanjo politiko vidi kot mirovno in kot most med Mediteranom, Balkanom, srednjo Evropo in Nemčijo. Uvajanje dobrih evropskih praks bi pospešila in jih konkretizirala za področja gospodarstva, zdravstva, šolstva in sodstva, je pojasnila.

Ob tem želi analizirati dejanske profile slovenske oblasti in opozicije, njune taktike preživetja in dejanske kapacitete. "Politična pismenost Slovenk in Slovencev je nujna za doseganje politike, ki ne bo podvržena medijskim manipulacijam," je poudarila.

Odpravljanje vzrokov za težave Slovenije bi dosegla s politiko singularnega, politiko spoštovanja resnice vsakogar in tega, da človek ni samo del kolektiva, ampak je predvsem človek, ki ima pravico do svojih stališč, svojih razumevanj in svoje resnice.