Do konca leta naj bi delničarji odločili o izplačilu za še 55 milijonov evrov dividend. Na skupščini so bili imenovani tudi štirje nadzorniki.

Preostanek bilančnega dobička NLB-ja, ki ni šel za izplačilo prvega dela dividend, v znesku 460,46 milijona evrov tako ostaja nerazporejen. O drugem izplačilu dividend naj bi delničarji odločali na skupščini proti koncu leta, po besedah predsednika uprave NLB-ja Blaža Brodnjaka naj bi bil drugi del delničarjem izplačan decembra.

"Na ta način delničarjem izplačujemo 10 milijonov evrov več kot lani. Na tej poti vztrajamo, vsako leto bomo predivoma izplačevali zdrave in naraščajoče dividende," je v izjavi za medije po skupščini napovedal prvi mož banke.

Odločitev za izplačilo dividend sledi lanskim rekordnim rezultatom. Skupina NLB je namreč lani ustvarila 446,9 milijona evrov čistega dobička, kar je nova rekordna vrednost in skoraj podvojen predlanski rezultat. Na poslovni rezultat je pomembno vplival marčni prevzem slovenskega Sberbanka, ki se zdaj imenuje N Banka. Brez tega učinka se je čisti dobiček povečal za 11 odstotkov, na 262,8 milijona evrov.

Brodnjak: NLB je na odlični poti

"NLB je na odlični poti," je zagotovil Brodnjak. Rezultati so po njegovih besedah v prvi polovici tega leta "vsak dan še robustnejši". "Banka posluje predvidljivo in zanesljivo ter je na odlični poti, da postane družba in skupina, ki bo v tej regiji ljudem največ pomenila," je orisal.

Tudi prvi nadzornik Primož Karpe je poudaril, da je banka "na zelo lepi poti, na transformativni poti". "Najboljši časi jo še čakajo," je dodal.

Zaradi izteka mandata štirim članom nadzornega sveta – Andreasu Klingnu, Shreniku Dhirajlali Davdi, Gregorju Roku Kastelicu in Marku Williamu Lanu Richardsu – je skupščina danes sicer imenovala tudi štiri nadzornike. Dozdajšnja člana Shrenik Dhirajlal Davda in Mark William Lane Richards sta dobila nov mandat v nadzornem svetu, na novo pa sta bila za nadzornika NLB-ja imenovana Cvetka Selšek in Andre-Marc Prudent-Toccanier.

Omenjeni štirje nadzorniki se bodo v nadzornem svetu pridružili Karpetu, Davidu Ericu Simonu, Verici Trstenjak in Islamu Osami Zekryju ter dvema predstavnicama zaposlenih, Sergeji Kočar in Tadeji Žbontar Rems.

"Morda se danes še ne zdi tako, a naša agenda trajnostnega razvoja je močno poudarjena in izražena ter smo ji povsem predani," je še dejal predsednik uprave NLB-ja. V prihodnjih letih lahko od banke lastniki in drugi deležniki po njegovih besedah pričakujejo še boljše rezultate, ki jih "bomo želeli deliti ne samo z lastniki, ampak tudi s celotno družbo".

Zelene obveznice

NLB je sicer več velikim mednarodnim bankam pretekli teden podelila mandat, da skupaj z NLB-jem organizirajo serijo predstavitvenih sestankov pred morebitno izdajo zelenih obveznic z dospelostjo čez štiri leta in možnostjo predčasnega odpoklica po treh letih.

Dejavnosti za izdajo obveznic po Brodnjakovih pojasnilih potekajo s polno paro. Če bo mogoče, želi banka izdati za 500 milijonov evrov tovrstnih dolžniških instrumentov, ki sledijo načelom ESG-ja (financiranje okoljsko in socialno naravnanih projektov ter projektov za boljše upravljanje). Če jim to uspe, druge izdaje letos niso predvidene.

Z načrtovano banko v NLB-ju, tako Brodnjak, izkazujejo sposobnost izdaje tovrstnih instrumentov na mednarodnih trgih, pa tudi polno zavezo trajnostni agendi. Za projekte, npr. na energetskem področju, je aktualna celotna regija, kjer so trenutno celo dejavnejši kot v Sloveniji. Pred kratkim so tako objavili financiranje vetrnih parkov v Srbiji in na Kosovu, Brodnjak pa bi si želel, "da bi tudi v Sloveniji naposled prišel v ospredje zagon kakšnega velikega energetskega projekta", da bi ga lahko banke s svojim velikim likvidnostnim potencialom podprle.

Ambicije na področju lizinga

Glede morebitnih prevzemnih dejavnosti je Brodnjak ponovil, da ima NLB velike ambicije, v Sloveniji na področju lizinga – v javnosti se omenja nakup družbe Summit Leasing – v regiji pa bi si želeli prevzeti kakšno srednje veliko banko. Želijo vstopiti tudi na hrvaški in morda na neki točki na albanski trg ter tako zaokrožiti svoje poslovanje na celotno nekdanjo skupno državo oz. Zahodni Balkan.

Prvi mož NLB-ja je komentiral tudi odločitev Banke Slovenije, da z julijem prilagodi in razrahlja makrobonitetni ukrep, ki je povezan z omejitvami kreditiranja potrošnikov. Natančneje učinkov še ni želel komentirati, saj ukrep še ni začel veljati.

Je pa Brodnjak, ki je bil med najglasnejšimi zagovorniki rahljanja teh pravil, izrazil upanje, da bodo tako posojila dostopna večjemu delu slovenske družbe. Na obrestne mere to po njegovem prepričanju bistveno ne bo vplivalo, prav tako ne pričakuje bistvenega povečanja obsega posojil. "Ves čas smo poudarjali, da je problem predvsem to, da veliko ljudi v Sloveniji ni imelo dostopa do kreditiranja," je dejal.