Da je uprava sprožila postopke za ugotavljanje odgovornosti v zvezi s tem, so potrdili tudi v banki, kjer dodajajo, da bo imela na podlagi ugotovitev tudi možnost, da sproži kazensko ovadbo zoper neznanega storilca.

Kot je znano, gre za dokumente, ki jih je Vizjak pokazal v sredo na seji državnega zbora, kjer je menil, da je Ultri v času, ko je bila posojilna dejavnost bank skoraj ustavljena, do posojila uspelo priti po politični poti. Tedaj je Vizjak dejal tudi, da gre za avtentične dokumente banke, ni pa povedal, kako je do njih prišel.

Znova tudi o majskem uhajanju podatkov
NLB je eno kazensko ovadbo sicer vložil že lani junija, potem ko je nekaj medijev objavilo vest, da ima Ultra za okoli 6,3 milijona evrov nezavarovanih posojil. Na osnovi interne preiskave niso mogli ugotoviti, kako so podatki prišli v javnost, zato so ovadbo vložili zoper neznanega storlca.

Glede majskega uhajanja podatkov bo Cveta Zalokar Oražem, članica parlamentarne preiskovalne komisije in poslanka Zaresa, zahtevala, naj komisija razišče, kako so podatki prišli v javnost. Natančneje, zanima jo, kako je prišlo do tega, da je bilo v dokumentu zapisano, da posojila niso zavarovana.

"Dokument s strani NLB z dne 18. 1.2010 (podpisnika sta predsednik uprave NLB Božo Jašovič in član uprave NLB David Benedek) je namreč jasno pokazal, da so bili vsa posojila Ultre zavarovana," dodajajo v Zaresu.