To je pred kratkim poudaril tudi predsednik republike Danilo Türk, ki sicer ob različnih priložnostih "dosledno opozarja, da je treba opraviti notifikacijo nasledstva Slovenije glede avstrijske državne pogodbe, katere pogodbena stranka je bila nekdanja Jugoslavija".

Na ministrstvu za zunanje zadeve se ne strinjajo, da je notifikacija nujna. Menijo namreč, da "v skladu s točko A 1. odstavka 34. člena Dunajske konvencije o nasledstvu držav glede pogodb, ostane pogodba, ki je v času nasledstva držav veljala za državo prednico, v veljavi še naprej, tudi za njene naslednice, torej tudi za Slovenijo". Dodajajo, da se posebna notifikacija nasledstva v primeru iz točke A 1. odstavka 34. člena omenjene konvencije izrecno ne zahteva. Notifikacija nasledstva pri depozitarju ima tako po mnenju MZZ-ja le deklarativni učinek.

Opozarjajo še, da je ADP v okviru nekdanjega SFRJ-ja kot države prednice predtem veljala in se uporabljala tudi za ozemlje Slovenije že 36 let, zato je "ob nespremenjenih razlogih za članstvo v tej pogodbi logično in upravičeno, da ta pogodba ostaja v veljavi za Slovenijo". Tako se Slovenija v odnosu do Avstrije dejansko vede kot, zlasti glede manjšinskega vprašanja, de facto naslednica.

Bohte: Notifikacija nujna za uspešnejše nadaljnje dejavnosti
Borut Bohte, strokovnjak za mednarodno pravo, se s tem ne strinja. Za MMC je poudaril, da je notifikacija nasledstva potrebna zaradi doslednosti stališč Slovenije in tudi zato, da bi bili uspešnejši v nadaljnjih dejavnostih. "Argumenti za razjasnitev našega statusa države naslednice so tako skupna meja z Avstrijo, slovenska manjšina na Koroškem in Štajerskem, in mednarodnopravna obveza Avstrije, da izpolni vse manjšinske pravice v skladu s 7. členom ADP-ja, to so dvojezična topografija, ureditev šolstva, uporaba slovenskega jezika pred uradi in sodišči, javnopravno zastopstvo in soudeležba v javnem življenju, prepoved dejavnosti organizacij, ki merijo na to, da odvzemajo slovenskemu prebivalstvu njegov značaj in pravice kot manjšine."

Opozoril je še, da se v medijih zmotno omenja, da gre za podpis ali pristop k ADP-ju, pač pa gre za mednarodnopravni institut nasledstva držav prek notifikacije depozitarju ADP-ja, torej Ruski federaciji. "Slovenija je upravičena do nasledstva ADP-ja kot ena od naslednic Jugoslavije, ki pa je bila pogodbenica ADP-ja, ker je izpolnjevala vse pogoje."

MZZ: Avstrija Slovenijo priznava kot sogovornika
Na MZZ-ju po drugi strani zagotavljajo, da Slovenija v dialogu z Avstrijo na različnih ravneh kontinuirano izraža javna pričakovanja in zahteve za izvajanje mednarodnopravnih in notranjepravnih obveznosti Avstrije do slovenske manjšine kot izhajajo iz 7. člena ADP-ja. Iz tega izhaja tudi, zagotavljajo, da v njem Avstrija Slovenijo priznava kot sogovornika pri vprašanjih pravic slovenske manjšine kot izhajajo iz pogodbe.

Ob tem pa priznavajo, da je za dosego kompromisa potrebna prava politična volja in odločnost na zvezni in deželni ravni. Kljub temu Slovenija od Avstrije pričakuje, da bo realizirala svoje obveznosti do slovenske narodne skupnosti in tudi zaradi tega je v zadnjem letu intenzivirala svoje dvostranske odnose z Avstrijo.