Med pogoji za imenovanje generalnega direktorja policije se glede na predlog novele zakona skrajšuje dolžina zahtevanih delovnih izkušenj s 15 na 10 let, od tega je potrebnih le sedem let na vodstvenih delovnih mestih. Med vodstvena delovna mesta bi po novem spadala tudi namestnik vodje enote policije in pomočnik vodje.

"Znova bi lahko za generalnega direktorja dobili nekega brezimnega policijskega vodjo, ki nima dovolj izkušenj, kako voditi tako veliko organizacijo, kot je policija," meni strokovnjak za policijska pooblastila Miroslav Žaberl in dodaja, da takšni pogoji slabijo namen kariernega sistema v policiji. "Gre za široko odpiranje vrat v policijo za politiko," pa je spremembe, ki jih predvideva novela zakona, komentiral nekdanji v. d. generalnega direktorja policije Boštjan Lindav.

Med novimi pogoji za imenovanje generalnega direktorja se je znašel tudi ta, da mora biti kandidat za direktorja zadnje leto pred prijavo na javni natečaj zaposlen v policiji. Boštjan Lindav ali Tatjana Bobnar se tako na nov razpis ne bi mogla več prijaviti.

Novela podrobneje ureja tudi policijska pooblastila varnostnikom predsednika vlade, kar sproža vprašanja, ali so ti do zdaj delovali nezakonito. "Ti policisti so imeli in imajo pravico izvajati policijska pooblastila," meni predsednik zveze policijskih veteranskih društev Sever Tomaž Čas, medtem ko nekdanji generalni sekretar na MNZ-ju Gregor Novak meni, da za njihovo izvajanje ni bilo ustrezne pravne podlage. "Nisem povsem prepričan, da razlaga, da so še vedno policisti, pije vodo," dodaja Lindav.

Varnostniki predsednika vlade imajo tudi možnost dostopanja do nekaterih podatkov in s tem poseganja v človekove pravice drugih, kar terja jasen nadzor, ki ga predlagana novela ne rešuje.