Joe Biden in predsednik predstavniškega doma kongresa Kevin McCarthy sta v soboto oznanila dogovor o zvišanju zgornje dovoljene meje javnega dolga, kongres pa bo o tem zakonu glasoval v sredo. Da bi ameriška državna blagajna ostala brez denarja, si je res težko predstavljati, bi pa to imelo resne posledice predvsem pri zaupanju v domnevno najvarnejšo naložbo na svetu, ameriške državne obveznice. Prizadeti bi bili predvsem drugo in tretje največje gospodarstvo na svetu, Japonska in Kitajska, ki sta največji lastnici ameriških vladnih obveznic. Skupaj imata za skoraj dva bilijona dolarjev obveznic oziroma četrtino vseh obveznic, ki so v lasti tujcev.

Sorodna novica Nvidia: kupuje se zgodba, ne toliko realnost

Si ZDA res lahko to privoščijo?
V zadnjih letih je glavni upnik Japonska, ki ima zdaj v lasti za 1,1 bilijona dolarjev ameriških obveznic, sledi pa Kitajska z 870 milijardami. Guverner japonske centralne banke Kazuo Ueda je pred kratkim izrazil zaskrbljenost in opozoril, da bi neplačilo ameriškega dolga povzročilo pretrese na različnih trgih in imelo resne posledice za svetovno gospodarstvo. Peking je bil do zdaj glede precej tiho, je pa zunanje ministrstvo pred tednom dni komentiralo, da upa, da bodo ZDA "sprejele odgovorno fiskalno in monetarno politiko" in preprečile, da se ves svet spopade z velikim tveganjem.

Dolar bo še kar nekaj časa valuta številka ena
Dolgoročno nekateri analitiki svarijo, da bi morebitna ameriška neplačila obveznosti Kitajsko lahko spodbudila k pospešitvi prizadevanj za ustvarjanje svetovnega finančnega sistema, ki bi bil manj odvisen od dolarja. Za zdaj sicer še prav nič ne kaže, da bi lahko ameriški dolar izgubil status najpomembnejše rezervne valute. Zadnji podatki mednarodnega plačilnega sistema SWIFT so pokazali, da je delež kitajskega juana v financiranju svetovne trgovine marca znašal le 4,5 odstotka, medtem ko je bil delež dolarja kar 83,7-odstoten.

V desetih letih več kot stokrat višji tečaj
Na newyorških borzah je bilo v torek, prvi dan trgovanja po podaljšanem koncu tedna, opaziti iste vzorce, kot so pravzaprav značilni že celotno letošnje leto. Dow Jones je izgubil nekaj točk, medtem ko je tehnološki Nasdaq spet krenil navzgor (+0,32 %) predvsem po zaslugi sveže rasti delnic Nvidie (+3,0 %), ki so že prejšnji teden zaradi velikih pričakovanj, povezanih z umetno inteligenco (rast prihodkov Nvidie v drugem četrtletju naj bi bila kar 64-odstotna glede na isto obdobje lanskega leta), močno pridobivale. Tečaj Nvidie se je v zadnjih desetih letih povzpel za več kot 11 tisoč odstotkov. Z drugimi besedami: vložek je več kot stokratno povrnjen.

Nvidia "lovi" Amazona
Samo v torek so delnice Nvidie pridobile tri odstotke in se prvič zavihtele nad 400 dolarjev. Dnevni vrh je bil pri 419 dolarjih, tržna kapitalizacija Nvidie pa je bila s tem gladko nad bilijonom dolarjev. V tem elitnem klubu so še Apple (z 2,76 bilijona dolarjev najvrednejše podjetje na svetu), Microsoft, Alphabet (Google) in Amazon. Vedno več je svaril, da gre za nov balon, ki bi se lahko razpočil podobno kot pred dobrimi 20 leti, ko je bilo na boleč način konec norije "pikakom" podjetij. Delnice Nvidie so seveda po vseh kazalnikih predrage, saj se z njimi trguje kar po 60-kratniku prihodnjih dobičkov na delnico (P/E) oziroma po 22-kratniku prihodnjih prihodkov (P/S).

Naftni trg žrtev drame v kongresu
V torek je izstopal padec cen nafte. Zahodnoteksaška lahka nafta se je spustila več kot štiri odstotke nižje in spet zdrsnila pod mejo 70 dolarjev. Podoben padec se je zgodil tudi brentu, ki je vreden dobrih 73 dolarjev. V ozadju so skrbi, povezane z neodločnostjo kongresa, da končno zviša zgornjo mejo dovoljenega dolga, vse bližje pa je tudi naslednje zasedanje kartela Opec+, ki bo 4. junija. V ospredju je vprašanje, ali bodo članice dodatno znižale proizvodnjo. Zadnje izjave ruskih naftnih predstavnikov kažejo, da se Rusija nagiba k temu, da proizvodne kvote ostanejo nespremenjen.