Minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik je, kot je znano, pred dnevi predstavil izhodišča za spremembe zakona o delovnih razmerjih, ki med drugim vključujejo nižje odpravnine in krajše odpovedne roke, pa tudi večji krog upravičencev do denarnega nadomestila za čas brezposelnosti, ki bo višje. Minister je tedaj dejal, da naj bi novi ukrepi prispevali tako k prožnosti kot tudi k varnosti. Kaj pa o novostih menijo sindikati in delodajalci?

Meh: Spremembe le kozmetične
Borut Meh, predsednik Združenja delodajalcev Slovenije, je za MMC povedal, da s kozmetičnimi spremembami niso zadovoljni. "Ena od sprememb bi se morala uveljaviti v vsakem primeru, ne glede na krizo, saj je posledica odločitve Ustavnega sodišča. Drugi dve spremembi pa ne zadovoljita naših pričakovanj. Krajši odpovedni roki so bili v okviru sprememb ZDR v letu 2007 deloma že dogovorjeni, vendar pa niso bili nikoli realizirani, odpravnine pa bodo, kljub napovedani spremembi, delodajalcem še vedno predstavljale finančno breme," zatrjuje.

Po njegovih besedah imajo delodajalci pripravljen svoj predlog naborov sprememb zakona o delovnih razmerjih, ki ga bodo predstavili tudi ministrstvu za delo.

Prav tako delodajalci menijo, da predlog ne zagotavlja potrebne prožnosti, saj so predlagane spremembe zanemarljive narave. Zakon o delovnih razmerjih bi moral biti obravnavan in spremenjen kot celota, in dokler ne bo tako, se tudi ne bo mogoče izogniti učinkom minimalne plače, meni Meh.

Vesenjak: Kako preživeti z že tako majhno odpravnino?
Evelin Vesenjak s Sindikata KNSS neodvisnost pa je za MMC dejala, da v tem trenutku uradnega stališča nimajo, saj so predloge posredovali sindikatom regij, od koder so romali v podjetja. Šele nato bo sledilo oblikovanje skupnega stališča. Glede odpravnin pa menijo, da so te že zdaj prenizke, še nižje pa lahko postanejo, če jim bo določena zgornja meja.

"Kar pa se tiče skrajševanja odpovednega roka smo prav tako za zdaj proti temu. Najdaljši z zakonom določeni minimalni odpovedni rok namreč traja 120 dni oziroma 4 mesece, pa še ta le za delavce, ki imajo pri delodajalcu najmanj 25 let delovne dobe. Ne pozabimo namreč, da delavec v času odpovednega roka še vedno dela svoje delo in ne pomeni bremena delodajalcu s tega vidika," je pojasnila.

Kaj naj storijo delavci, ki ne dobijo plač?
Pa bi moral zakon vključevati tudi še kake druge novosti, denimo zaščito delavcev, ki jim delodajalec daljši čas ne plača ali pa "pozabi" na socialne prispevke? To vprašanje je zakonsko dejansko že urejeno, opozarja Vesenjakova. Takšno pogodbo o zaposlitvi delavci namreč lahko odpovejo z izredno odpovedjo iz krivdnih razlogov na strani delodajalca, kar pomeni, da imajo tudi pravico vpisa v register bezposelnih na Zavodu za zaposlovanje. Med mogoče razloge za to ne sodi le neizplačevanje plače, temeč tudi nezagotavljanje dela, bistveno manjše plačilo, zamujanje z izplačilom, pomanjkljiva varnost in podobno, navaja.

Kar se tiče plačevanja prispevkov pa smo odločno proti temu, da se delodajalca nemudoma ne sankcionira, dodaja Vesenjakova, saj je to denar delavca, zato o njem ne smeta odločati delodajalec in država.

Tudi Meh odgovarja, da na združenju delodajalcev takih slabih praks absolutno ne podpirajo. Prav tako opozarjajo, da imajo delavci, ki ostanejo brez plač, možnost na različne načine ukrepati. "Kot nam je znano, se prav s spremembo pokojninske zakonodaje uvaja preglednejši sistem plačevanja prispevkov iz naslova zaposlitve in bodo tako tudi delavci lahko pravočasno reagirali v primeru neplačevanja prispevkov. V ZDS zahtevamo učinkovitejše delovanje organov nadzora. Ne moremo se namreč zadovoljiti s tem, da inšpekcije čakajo na prijave oz. navajajo da so za nepravilnosti izvedele iz medijev," še pravi.

Študentsko delo nujnost ali izhodišče za zlorabe?
Kako pa naša sogovornika gledata na novosti v zvezi s študentskim delom? Zlorabe študentskega dela je treba vsekakor preprečiti, pravi Vesenjakova, ki pa dodaja, da s tem seveda ne misli študentov, ki z delom pomagajo krpati majhen družinski proračun. V tem primeru seveda podpirajo zakon, ki bi omogočil, da se to delo šteje v delovno dobo. A po drugi strani je za delodajalca delavec, ki dela preko napotnice, zelo poceni, saj se ga plačuje po urni postavki, dajatve so nizke, ni povračila materialnih stroškov prevoza ali prehrane.

Mogoče lahko izpostavimo, da je trenutno "malo delo" predmet ureditve Zakona o zaposlovanju in delu na črno, vendar pa zaradi nesprejeta podzakonskega akta v praksi nikoli ni zaživelo, pravi Borut Meh. "Samega predloga Zakona o malem delu še nimamo, na voljo so le izhodišča, ki pa ne povedo kaj dosti, med drugim naj bi urejal tudi študentsko delo."

Moramo poudariti, da je ob togi delovnopravni zakonodaji v Sloveniji za delodajalce študentsko delo predvsem predstavlja edini način za uspešno nadomeščanje kratkotrajnih vrzeli, ki se pojavljajo zaradi odsotnosti delavcev zaradi bolezni in dopustov, kakor tudi za pokrivanje občasnega povečanja obsega dela zaradi večjih naročil, še poudarja predsednik združenja delodajalcev.