Prokurist Katoliškega inštituta (ta je formalni ustanovitelj nove fakultete) je v pogovoru za našo spletno stran pojasnil, da je Slovenska škofovska konferenca že dala zeleno luč za začetek njenega delovanja. Nova Fakulteta za poslovne vede si po Nagličevih besedah želi motivirane študente, ki se jim bodo lahko profesorji individualno posvečali. Iz tega razloga bo oktobra razpisanih le 50 vpisnih mest, zanimanje za podrobnosti študijskega programa pa naj bi bilo že izkazano.

"Človek mora biti pravi cilj in vrednota ekonomije, ne dobiček"
Fakulteto oz. samostojni visokošolski zavod, ki bo izvajal javno veljavni univerzitetni študijski program in bo imel sedež na Poljanski cesti v Ljubljani, bo vodil senat izkušenih profesorjev ekonomije, etike in prava, pojasnjuje Naglič in dodaja, da so "oblikovali dober tim strokovnjakov, ki bo z veseljem svoje znanje prenesel na novo generacijo profesorjev".

Na MMC-jevo vprašanje, na čem bo poudarek študija, je sogovornik odgovoril, da na celovitosti strokovnega znanja in nujnosti njegovega povezovanja z etiko in vrednotami. "Naš pristop k ekonomiji bo humanističen," je zatrdil. "Človek mora biti pravi cilj in vrednota ekonomije, ne dobiček." Program bo torej po njegovih besedah usmerjen tako, da bo študentom omogočil dober vpogled v ekonomsko stroko in humanistične vrednote, ki jo morajo obvladovati. "Diplomanti bodo seznanjeni z vsemi vejami ekonomske stroke, njenimi kvantitativnimi metodami in vrednostnim okvirom. Zato bodo v programu prisotne tudi etične, pravne in komunikološke vsebine," je dodal.

Financiranje iz šolnin, domačih in tujih donacij
Po čem se bo torej nova fakulteta razlikovala od državnih poslovnih fakultet? "V delu in vsebini programa bomo usmerjeni k človeku, predvsem študentu kot posamezniku. Konkretno to pomeni, da bomo skrbeli za spoštljiv odnos med študenti in profesorji, da se bodo naši profesorji potrudili za svoje študente in da bo fakulteta kot institucija pomagala študentom, da čimprej in čimbolje pripravljeni zasedejo delovna mesta v gospodarstvu in nepridobitnih organizacijah."

Fakulteta se bo sicer po besedah MMC-jevega sogovornika financirala s šolninami in iz domačih ter tujih donacij, opravljenih storitev na trgu in šolnin.

"Univerza bo idejna obogatitev naše družbe"
Glede na to, da bo predstavljala del pozneje ustanovljene katoliške univerze, smo Nagliča povprašali tudi, od kje in s kakšnim namenom načrt ustanovitve univerze. Dejal je, da bo ta za študente in profesorje pomenila novo možnost izbire za odločitev, v kakšnem vrednostnem okviru želijo delovati in se izpopolnjevati. "Na koncu koncev bo vse skupaj tudi idejna obogatitev naše družbe," je prepričan. "Imamo jasno vrednostno identiteto in smo dediči stoletne visokošolske dejavnosti v Evropi. S tesnim sodelovanjem z Mednarodno zvezo katoliških univerz, ki ima sedež v Parizu in več sto članic, lahko zagotovimo resnost in kakovost raziskovalnega in pedagoškega dela."

Univerza naj bi bila ustanovljena, ko bosta zrasli še dve fakulteti. Kateri? "Zagotovo ne bosta s področja družboslovnih ved. Še dve fakulteti potrebujemo, da lahko ustanovimo univerzo. To bo organska rast. Vztrajali bomo pri resnosti in kakovosti dela."

"Slovensko visoko šolstvo? Monopol in omejena akademska svoboda."
Ustanavljanje novih fakultet, z njimi pa univerze, pa gotovo pomeni, da Katoliški inštitut ni najbolj zadovoljen z današnjim stanjem v slovenskem visokošolskem prostoru. Naglič je zatrdil, da mu manjka odprtosti in sodelovanja med institucijami in posamezniki, kar bi omogočilo boljši pretok idej, od česar bi imela korist celotna družba. "V tem trenutku pa smo soočeni z dejstvom, da tisti, ki so v celoti financirani iz proračuna in bi torej morali delovati v javnem interesu, svojo dejavnost monopolizirajo in omejujejo akademsko svobodo. Čudim se profesorjem, da tako stanje tolerirajo. Profesorji iz tujine to težko razumejo. Slovenski profesorji bi se morali dejavneja boriti za svoje ustavne pravice in širiti polje osebne ter institucionalne svobode," je s kritiko sklenil pogovor za MMC.