Sprva bosta v okviru OŠ Alojzija Šuštarja delovala dva prva, en drugi in en tretji razred. Dve leti naj bi gostovala v prostorih škofijske gimnazije, v načrtu pa je zidava nove šole v neposredni bližini zavoda. Foto: MMC RTV SLO
Sprva bosta v okviru OŠ Alojzija Šuštarja delovala dva prva, en drugi in en tretji razred. Dve leti naj bi gostovala v prostorih škofijske gimnazije, v načrtu pa je zidava nove šole v neposredni bližini zavoda. Foto: MMC RTV SLO
Pri vzgojnem vidiku se bodo učitelji katoliške šole usklajevali s starši. Foto: RTV SLO

Čudi me, da cerkvene oblasti ne verjamejo v državo, v kateri živijo, da je državna šola popolnoma normalna šola.

Ravnatelj OŠ Prule v ustanovitvi katoliške šole vidi "nezaupnico državi".
Šolanje bo na katoliški šoli potekalo v znamenju krščanskih vrednot in praks. Foto: MMC RTV SLO
Andrej Naglič
V Sloveniji že delujejo štiri katoliške gimnazije, razmišlja pa se tudi o ustanovitvi katoliške univerze. Na vprašanja o njej je na MMC-ju že odgovarjal tudi Andrej Naglič, pri Slovenski škofovski konferenci pristojen za njeno ustanovitev. Foto: MMC RTV SLO

Pobudo za njeno ustanovitev so dali predvsem starši, je povedala ravnateljica šole Marina Rugelj. Ljubljanska nadškofija se je zato takoj lotila vseh priprav.


Šolo bo 85-odstotno financirala država, preostalo bo prispevala nadškofija
Program šole, ki je ime dobila po lani preminulem ljubljanskem upokojenem nadškofu Šuštarju, je že julija lani sprejela tudi vlada, s čimer je postal javno veljaven. To pomeni, da ga bo v 85-odstotkih financirala država, medtem ko naj bi preostalih 15 odstotkov sredstev prispevala nadškofija, ki bo poskrbela tudi za ustrezno infrastrukturo. Starši bodo tako v državnih šolah plačevali le nadstandard. Če si tega mogoče ne bodo mogli privoščiti, pa jim bo na voljo sklad za pomoč družinam, saj se šola po besedah Rugljeve drži "načela ustanovitelja zavoda škofa Jegliča, ki se je odločil, da nihče ne sme ostati zunaj šole zato, ker si tega ne bi mogel privoščiti".

Posebnost: verski pouk


Posebnost šole bo verski pouk kot obvezni predmet. Tudi sicer bo delo učencev potekalo v znamenju krščanskih vrednot in praks, tako da bodo na primer šolsko leto začeli in končali z mašo, posebej bodo praznovali tudi cerkvene praznike.

Med novostmi bo še nov praktikum v zadnjem triletju, ki bo več poudarka namenjal praktičnim znanjem. Ravnateljica je namreč prepričana, "da mora šola otroke naučiti ne samo teoretičnega znanja, ampak tudi to, da bodo znali zamenjati žarnico ali zašiti gumb". Kot je pojasnila Rugljeva, bo v zadnjem triletju učencem na voljo tudi izbirni predmet latinščina: "Mislim, da je latinščina poleg same tradicije in kulturne preteklosti zelo uporabna, kar olajša učenje preostalih jezikov." Poleg možnosti jutranjega varstva bodo lahko učenci v prostorih zavoda opravljali vrsto interesnih dejavnosti.

Usklajevanje vzgojnega vidika s starši
Vzgojni vidik bodo učitelji na šoli usklajevali s starši, ki jim bo na voljo tudi t. i šola za starše. Poleg športnih in kulturnih dni bo šola organizirala tudi družinske dneve, ki naj bi se v zadnjem triletju razvili v dneve duhovnosti po zgledu tistih, ki jih že pozna škofijska gimnazija.

Od preostalih osnovnih šol bo to šolo ločilo še to, da ne bo imela šolskega okoliša. Povedano z drugimi besedami - v šolo se bodo lahko vpisali otroci iz vse Slovenije. Za zdaj so sicer zanimanje pokazali predvsem starši iz Ljubljane in širše okolice.

Direktorat zadovoljen z ustanovitvijo katoliške šole
Na ustanovitev prve katoliške šole se tako v javnosti kot stroki gleda različno. Na direktoratu za vrtce in osnovno šolo, ki deluje v okviru ministrstva za šolstvo in šport, se v tem smislu veselijo predvsem možnosti sodelovanja med obstoječimi šolskimi institucijami in novo šolo: "Dobrodošle bi bile medsebojne hospitacije učiteljev in posveti, s tem pa prenašanje elementov dobre prakse."

Merc vidi v ustanovitvi šole nezaupnico državi
Ravnatelj OŠ Prule Dušan Merc pa v ustanovitvi katoliške šole vidi "nezaupnico državi". Prepričan je sicer, da je odločitev o njeni ustanovitvi zakonita, a v tem ne vidi bistvenih koristi. Z vzgojnega vidika gre po njegovih besedah za isti civilizacijski krog državnih šol, kjer "morajo vrednote biti pravzaprav identične". Prav zato Merca čudi, "da cerkvene oblasti ne verjamejo v državo, v kateri živijo, da je državna šola popolnoma normalna šola". Ravnatelj kljub temu meni, da bi bilo pošteno tudi tovrstne šole financirati 100-odstotno in da je sedanja ureditev financiranja programov zasebnih šol plod določenih ideoloških zavor, saj so "starši teh otrok ravno tako davčni zavezanci kot vsi ostali".

Merc v ustanovitvi še ene šole v ljubljanskem okolišu ne vidi grožnje dodatne konkurence, ki je po njegovem že tako ali tako "kruta in pogosto nepoštena". Skrbi ga le, da se glede na napovedane verske vsebine utegne v katoliški šoli na naravoslovnem področju pojaviti dogmatizem. Za pozitivno pa ima odločitev, da se bo dalo večji poudarek praktičnim vsebinam, saj naj bi javna šola "postala intelektualistična in zato vzgoja precej neuspešna". V uvedbi pouka latinščine ravnatelj OŠ Prule ne vidi bistvene prednosti.

Čudi me, da cerkvene oblasti ne verjamejo v državo, v kateri živijo, da je državna šola popolnoma normalna šola.

Ravnatelj OŠ Prule v ustanovitvi katoliške šole vidi "nezaupnico državi".