Kot je dejal politolog Miro Haček, so volivci zavrnili dozdajšnji način izvajanja politike in s taktičnim glasovanjem kljub negotovosti raje izbrali eksperiment z novo stranko, ki je precejšnja neznanka in ima malo izkušenih poslancev, hkrati pa so zagotovili večjo preglednost političnega prostora in skrčili število strank v parlamentu. Za oblikovanje vlade ni veliko manevrskega prostora, tudi zaradi napovedi Roberta Goloba, da stranka ne bo sodelovala s strankami Janševe koalicije. Nova koalicija bo preprostejša od dozdajšnjih, Hačka povzema novinarka Erika Štular. "Zmagovalci imajo luksuz, da sestavijo minimalno večinsko koalicijsko dveh strank. Izgovora za učinkovito vladanje ne bo," še pravi Haček.

Politolog Tomaž Deželan pojasnjuje, kako bi "dodajanje" strank v vlado lahko vplivalo na delovanje nove koalicije. Tako pravi, da če bosta v koaliciji le Svoboda in SD, bo ta bolj učinkovita pri strukturnih spremembah; če pa bo v njej tudi Levica, bo bolj stabilna. Ob tem dodajanje strank tudi krepi najmočnejšo stranko, je prepričan. "Zato je za Roberta Goloba vstop Levice v parlament pomemben, čeprav se lahko zgodi, da ne najdeta skupnega jezika. A ne verjamem, da bo Levica ponavljala prejšnje napake," pojasnjuje Deželan.

Glede novo izvoljenih poslancev analitiki menijo, da so precejšnja neznanka, in svarijo pred vehementnim napovedovanjem potrditve zakonskih predlogov še pred imenovanjem vlade. "Na neki način smo soočeni z nekim novim parlamentom, relativno neizkušenimi poslanci, in samo upamo lahko, da bodo bolj kohezivni pri delovanju, kot so bili tisti pri Miru Cerarju," pravi Deželan.

Nova vlada še pred počitnicami?

Ustavni pravnik Igor Kaučič zaradi posameznih zapletov pri izvedbi volitev ne izključuje možnosti, da bi se konstituiranje parlamenta nekoliko zavleklo, a pričakuje hitro oblikovanje vlade. "Optimistično bi rekel, da lahko po volitvah v kakšnih dveh mesecih že dobimo vlado in država lahko začne funkcionirati," je dejal. Novo vlado bi v tem primeru dobili junija, še pred počitnicami.