Značilnost novega osnutka je upoštevanje ključnih zahtev DeSUS-a in SD-ja. V osnutku sicer ostaja ustvarjanje pogojev za postopno zmanjšanje obremenitve dela na področju socialnih prispevkov, pri preoblikovanju dohodninske lestvice pa je izpadla ukinitev razreda s 50-odstotno davčno stopnjo. Koalicija pa bo proučila možnosti za preoblikovanje dohodninske lestvice za razbremenitev plač visokokvalificirane delovne sile.

V koalicijski pogodbi tako ostajajo načrtovani ukrepi na trgu dela za varno prožnost in vzpostavitev odpravninskega sklada, pa tudi načrti o pripravi podlag za nove spremembe pokojninskega sistema.

Skladno s priporočili Evropske komisije si bo prihodnja vlada v socialnem dialogu, ki bo vključeval tudi analizo potrebnih ukrepov in sprememb na trgu dela, prizadevala za sklenitev socialnega sporazuma za obdobje 2014-2018.

Nekaj novosti je pri koalicijskih projektih. Pri projektu za vzpostavitev učinkovite strukturne in administrativne usposobljenosti za črpanje EU-sredstev nosilec projekta ni več služba vlade za razvoj in kohezijsko politiko, temveč prihodnji urad za strateške razvojne projekte in kohezijo.

Uslišane želje DeSUS-a
Na domnevno zahtevo DeSUS-a so v najnovejšem osnutku tudi nekatere spremembe na področju socialne politike. Tako naj bi se koalicijske partnerice zavezale, da bodo v proračunu zagotovile okoli 40 milijonov evrov sredstev za regres upokojencev.

Pokojnine pa se bodo, kot je predvideval tudi prejšnji osnutek, usklajevale ob več kot 2,5-odstotni gospodarski rasti. Sporazum po novem predvideva sprejem zakona o ustanovitvi in delovanju demografskega rezervnega sklada, ki bo zagotavljal dolgoročno stabilnost pokojninskega sistema, do 30. junija 2015.

Prav tako novi osnutek predvideva uvedbo informativnega izračuna socialnih prejemkov posameznikov po vzoru informativnih izračunov dohodnine, s čimer bi se povečala preglednost socialnih prispevkov.

Revizije in preiskave niso več aktualne
V novem osnutku je tudi navedeno, da izsledki neodvisne revizije izvedbe gradnje šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj (Teš 6) niso več podlaga za odločitev o nadaljnjem delovanju Teša 6.

Prav tako je izpadla tudi celotna točka o preiskavi bančne luknje pod okriljem Banke Slovenije z jasno opredelitvijo odgovornosti članov uprav in nadzornih svetov dokapitaliziranih bank.

Novosti na področju lokalne samouprave
Po novem sta tudi predlagana dva dodatna instituta na področju lokalne samouprave. Interesne zveze občin bi omogočale skupno urejanje in izvajanje posameznih upravnih občinskih nalog ter skupne razvojne in investicijske programe. Lokalne skupnosti pa bodo imele pravico do upravljanja lastnih zadev. Dopolnilna sredstva za zagotavljanje nalog lokalne samouprave mora zagotoviti država hkrati z določitvijo teh nalog.

Izpadla je točka, ki predvideva nadzor nad notarskimi storitvami, je pa dodana reorganizacija mreže centrov za socialno delo.

Večji poudarek na enakih možnostih
Dodano je tudi poglavje o politiki enakih možnosti za vse, kjer so predvideni poseben urad zagovornika načel enakosti, resolucija o nacionalnem programu za enakost žensk in moških ter ratifikacija carigrajske konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in v družini ter boju proti njemu. Prav tako bodo koalicijski partnerji krepili možnosti usklajevanja javnega in zasebnega življenja, tudi prek oblikovanja centrov za družine, in zagotovili široko strokovno debato o novi resoluciji o družinski politiki.

Med ukrepi na področju človekovih pravic je predvidena tudi vzpostavitev organa v okviru pristojnega parlamentarnega odbora, ki bo poročal o stanju človekovih pravic pri nas. Prav tako so v osnutku po novem navedeni nekateri ukrepi v zvezi s pravicami narodnih manjšin, romske skupnosti in pripadnikov narodov nekdanjega SFRJ-ja.

Obeta se tudi krepitev parlamentarnega nadzora nad varnostnimi in obveščevalnimi službami, in sicer v smislu strokovno-tehničnega servisa, ki bi deloval kot pomoč parlamentarni komisiji za zahtevnejša nadzorstvena opravila.

Predvidena je tudi sprememba relevantne zakonodaje na področju visokega šolstva. Z njo bi olajšali institucionalno akreditacijo visokošolskih študijskih programov glede na merila kakovosti visokega šolstva in dosledno sledili evropskim standardom kakovosti.

Besedilo po novem predvideva 14 ministrstev, vendar je Cerar v sredo zvečer dejal, da bo končno število ministrstev zelo verjetno 15.