V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) so poudarili, da se ne strinjajo z davčno razbremenitvijo najbogatejših, so pa za razbremenitev srednjega razreda. Prav tako nasprotujejo deregulaciji poklicev in ponovnemu omenjanju malega dela. Kritični so tudi do tega, da se nič ne omenja obdavčitev kapitala in/ali dvig davka na dobiček podjetij.

Koalicijski sporazum bi moral biti po mnenju sindikalne konfederacije tudi konkretnejši pri spremembi insolvenčne zakonodaje, seveda v korist delavcev, in pri nadzoru nad izvajanjem delovne zakonodaje. Pri privatizaciji so izpostavili, da se nikjer ne omenjajo zaveze za ohranitev delovnih mest, prav tako bi redefinirali minimalno plačo.

Predlagajo, da se v minimalno plačo ne bi vštevali dodatki za posebne pogoje dela, dodatek na delovno dobo in delovna uspešnost, minimalna plača pa bi postala plačno dno. Pomemben poudarek v premagovanju težav pokojninske blagajne in državnega proračuna mora imeti po mnenju ZSSS-ja tudi demografski sklad.
GZS pogreša več konkretnosti
Kritični do novega osnutka koalicijske pogodbe so tudi na gospodarski zbornici (GZS). Čeprav nekatere stvari ocenjujejo pozitivno, se sprašujejo, ali nas lahko tako splošna koalicijska pogodba z malo konkretnimi zavezami popelje iz krize.

"Slovenija je v zadnjem obdobju začela dosegati rahlo gospodarsko rast, brezposelnost se je začela malenkostno zmanjševati, še vedno imamo kar krepko rast izvoza, vsaj za prvo silo smo zakrpali težave v bančnem sistemu in ga sanirali, a kljub temu moramo ugotoviti, da imamo v Sloveniji gospodarske razmere, ki so še vedno zelo turbulentne ali na meji kriznega delovanja," je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani dejal predsednik in generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Samo Hribar Milič.

Spomnil je tudi na znane težave, s katerimi se sooča slovensko gospodarstvo - veliko podjetij je prezadolženih in podkapitaliziranih, prevelik delež BDP-ja odpade na javno porabo, premalo sredstev pa namenimo za razvoj, javno porabo pokrivamo z zadolževanjem v tujini ali z višjimi davki, pogoji poslovanja so prezapleteni, javno naročanje je netransparentno, nezadovoljivo rešujemo domače naloge iz Bruslja, je nanizal.

GZS pogreša večjo konkretnost
Pričakoval je, da bo nova koalicijska pogodba dala odgovor na omenjene težave in da bo omogočila delovanje v smeri gospodarske rasti in novih delovnih mest, a zdaj se sprašuje, ali lahko taka splošna pogodba z izrazito malo konkretnimi zavezami in merljivimi projekti Slovenijo popelje iz krize. Zato pogrešajo večjo konkretnost - tudi v časovni dimenziji, je dejal.

Opozoril je, da na pokojninsko reformo ne moremo čakati do leta 2020, ampak je treba takoj začeti pripravljati osnove za novo reformo. "Podobno je s trgom dela," je dejal. Čeprav ni dolgo tega, kar je začela veljati reforma trga dela, pripravljena pod taktirko nekdanjega ministra za delo, družino in socialne zadeve Andreja Vizjaka, Hribar Milič meni, da je šlo pri njej za "zelo velik kompromis, ki naj bi predvsem pomiril sindikalno stran".

Nezadovoljen je tudi s tem, kako osnutek koalicijskega sporazuma naslavlja področje internacionalizacije, saj je "izvoz tisti, ki slovensko gospodarstvo in celotno Slovenijo še drži nad vodo". V tej luči je pozval k spremembam na področju vizumske politike, ki otežuje poslovanje podjetjem in zavira razvoj turizma.

Davčne razbremenitve dela v pogodbi niso jasne
Svetovalec generalnega direktorja GZS-ja Goran Novković pa je med pozitivnimi stvarmi izpostavil nadaljevanje privatizacije, pri čemer pa je opozoril, da ni jasno, v kakšnem obsegu, kdaj in kako se bo nadaljevala. Sami podpirajo nadaljevanje konsolidacije javnih financ, a kot odvečnega ocenjujejo pogoj, da bo čezmerni primanjkljaj odpravljen do konca leta 2015, če letos ne bo pomembneje odstopal od načrtovanega. "Ne predstavljam si, kako se bo na to odzval Bruselj," je dejal.

Med negativnimi stvarmi pa je izpostavil, da v osnutku koalicijskega sporazuma niso jasne davčne razbremenitve dela. "V zadnji različici ni socialne kapice, je sicer dohodninska razbremenitev visokokvalificiranega kadra, vendar mi pričakujemo kombinacijo ukrepov," je dejal.

Ocenil je, da načrtovani programski in razvojni proračun ni mogoč brez manjše tekoče porabe, pogreša pa tudi načrt optimizacije javne uprave. Ob tem luči se je zavzel za poglobljeni zunanji pregled nekaterih sektorjev javne uprave in spomnil, da imajo tudi podjetja revizorje.

Delna socialna kapica ni več omenjena
V torek pozno zvečer je zaokrožil dopolnjen osnutek koalicijskega sporazuma, ki ne omenja več delne socialne kapice, temveč ukinitev zgornjega razreda dohodninske lestvice s 50-odstotno davčno stopnjo in proučitev možnosti za preoblikovanje dohodninske lestvice za razbremenitve plač visokokvalificirane delovne sile.

V sporazumu so navedene uvedba zelene proračunske in davčne reforme, priprava pokojninske in zdravstvene reforme, uvedba nepremičninskega davka, davčnih blagajn.