Čeprav je novi predlog koalicijske pogodbe delno zadovoljil tudi NSi, se je izvršilni odbor stranke odločil, da bodo prekinili pogajanja.

Po besedah predsednice stranke Ljudmile Novak je izvršilni odbor danes temeljito razpravljal o možnostih vstopa NSi-ja v koalicijo, osnutek koalicijskega sporazuma pa razume kot zavrnitev ključnih programskih točk, ki so po mnenju NSi-ja nujne za izhod Slovenije iz večletne krize. Ob tem so ugotavljali tudi, da se je SMC v razumevanju vloge države nagnil na stran DeSUS-a in SD-ja, je še pojasnila. NSi prav tako ne namerava podpreti Mira Cerarja za mandatarja.

"Slovenija iz krize lažje, če bi upoštevali naše predloge"
"Po temeljiti razpravi, kjer smo pregledali vse točke sporazuma, smo sprejeli soglasno odločitev, da ne gremo v koalicijo. Pri pokojninski in reformi trga dela smo sicer zbližali stališča, zelo malo našega je bilo upoštevanega pri sodstvu, največ razhajanj pa je bilo na področju zdravstva, kjer mislimo, da bi morali uvesti večjo konkurenčnost," je v Odmevih povedala Novakova.

"V pogajanja smo šli iskreno, dali svoje predloge, ki so dobri za Slovenijo, ampak ker se jih ni upoštevalo in ker je drugi del koalicije drugače naravnan, smo izstopili iz pogajanj," je še povedala in dodala, da stranka NSi državi želi najboljše, želi, da bi Cerar čim prej oblikoval vlado, ki bo začela delati, a so v stranki prepričani, da je v pogodbi premalo konkretnih in reformnih predlogov, zato se Slovenija ne bo mogla izviti iz primeža krize, kot bi lahko, če bi upoštevali njihove predloge.

Vodja poslancev NSi-ja Matej Tonin je sicer danes po posvetovanju pri predsedniku republike Borutu Pahorju glede novega mandatarja povedal, da so s SMC-jem usklajeni pri pokojninski reformi in reformi trga dela ter delno pri davčni reformi, saj niso upoštevali njihovih predlogov za znižanje davka na dodano vrednost in trošarin, in reformi sodstva. Pri zdravstveni reformi pa gredo čisto v drugo smer, je pojasnjeval Tonin, saj naj bi SMC zagovarjal monopol, v NSi-ju pa večjo izbiro.

SD zadovoljen s predlogom
Prvi mož SD-ja Dejan Židan je izrazil mnenje, da je tokratni osnutek na marsikaterem področju boljši kot prvi in da je bil pomemben del pripomb SD-ja upoštevan. Židan je po poročanju STA-ja povedal, da je še zlasti pomembno, da so upoštevane pripombe na področju gospodarstva, ki omogočajo hitrejšo gospodarsko rast, in da osnutek sporazuma na predlog SD-ja predvideva ustanovitev t. i. sklada za ideje.

Prav tako je poudarjeno področje socialnega podjetništva, pomembne izboljšave so na področju kmetijstva in okolja, glede pokojnin pa je pomembno, da se gre po zmerni poti. Za SD je po Židanovih besedah pomembno tudi to, da osnutek sporazuma ne omenja socialne kapice, ampak se znotraj želene davčne reforme omenja možnost, da se prihranki uporabijo tudi za razbremenitev plač.

Han: Odprtih je še nekaj stvari
Vodja poslancev SD-ja Matjaž Han pa je pred posvetom o mandatarju pri Pahorju opozoril, da je še kar nekaj odprtih stvari na socialnem področju, prav tako bo treba razčistiti stvari na področju gospodarstva in informacijske družbe. Ob tem je izrazil upanje, da bodo že do prihodnjega četrtka prišli "blizu". Glede razdelitve resorjev v prihodnji vladi pravi, da jih ta trenutek to še ne zanima.

Bratuškova zadovoljna, a ima nekaj pomislekov
Predsednica ZaAB-a Alenka Bratušek je po posvetovanju s Pahorjem povedala, da bi si glede mladih želeli novi osnutek koalicijske pogodbe še nekoliko dopolniti. Pri zdaj predlaganem uradu za medgeneracijsko solidarnost so jim v SMC-ju sicer šli naproti, je dejala, a se boji, da bi se mladi v tem uradu preveč izgubili. Zato bi si tukaj želeli še doreči nekaj stvari.

Iz osnutka pa je v celoti izpadel delček, povezan z enakimi možnostmi žensk in moških ter enakimi možnostmi istospolnih, je dodala. Za fiskalni okvir je ocenila, da sicer sledi zavezam Bruslju, vendar je še vedno premalo konkreten. Zato si želi še več pogovorov na tem področju, da se ne bo novembra, ko se bo sestavljal proračun, ugotovilo, da se koalicijskega sporazuma ne da izvesti.

ZL vidi "premikanje v desno"
Stranka Združena levica (ZL) osnutka koalicijskega sporazuma ni prejela, saj so se že pred časom odločili za opozicijo, kakor so s tem seznanjeni iz medijev, pa se jim zdi, da se sporazum premika "vedno bolj v desno in vedno bolj v smer, ki si je oni ne želijo".

Sklepajo, da je mogoča davčna reforma, ki bo po besedah vodje poslanske skupine ZL-ja Luke Meseca še bolj razbremenila najbogatejše. In če bodo te njihove skrbi potrjene, Cerarja ne bodo podprli kot mandatarja, je zatrdil Mesec.

Battelli in Göncz se lahko tudi vzdržita
Poslanca narodnih skupnosti, Roberto Battelli in Laszlo Göncz, pa sta glede podpore Cerarju, če bo ta predlagan za mandatarja, še zadržana. Pričakujeta namreč njegov odgovor na vprašanje, ali se bo vlada spopadla z urejanjem uveljavljanja pravic obeh manjšin v upravnih postopkih in sodstvu, je povedal Battelli.

Poslanec italijanske narodne skupnosti je po srečanju s Pahorjem pojasnil, da je največja težava narodnih skupnosti ta, da se jezikovne pravice sploh ne izvajajo ne v upravi in ne v sodstvu. S tem se spopadajo že desetletja, je dodal. O tem vprašanju sta govorila tudi s Cerarjem, ki jima je obljubil odziv, a ga še nista dobila. Po besedah Göncza jima je Cerar dejal, da potrebujejo nekaj časa, da njune predloge preučijo.

Battelli verjame, da bosta dobila Cerarjevo zagotovilo. Obenem je poudaril, da je treba še videti, koliko uresničevanja ustavnopravne dimenzije zaščite manjšin bo v koalicijskem sporazumu. Göncz je tukaj dodal, da sam zagotovo ne bo glasoval proti Cerarju, torej se lahko, če bosta ostala brez odgovora, vzdrži glasovanja. Tudi Battelli meni, da Cerarjev molk še ne bi pomenil glasu proti.

Kaj se skriva v novi koalicijski pogodbi?
V najnovejšem osnutku koalicijske pogodbe so poročanju Radia Slovenija predvidene spremembe davčne zakonodaje, tako da bi bile vse kategorije davčnih zavezancev obdavčene enakopravno.

Delna socialna kapica
Besedilo predvideva tudi eno izmed oblik socialne kapice, in sicer ukinitev zgornjega razreda dohodninske lestvice s 50-odstotno davčno stopnjo in proučitev možnosti za preoblikovanje dohodninske lestvice za razbremenitev plač visokokvalificirane delovne sile.

Državni proračun pa naj bi med drugim napolnili z novo različico nepremičninskega davka. Od kdaj naprej, ni jasno. Napovedana pa je tudi uvedba davčnih blagajn za vse gospodarske subjekte.

Ukinitev dodatnega zavarovanja
Predvidena je tudi sprememba strukture davkov, nikakor pa ne višanje davčnih stopenj. Zdravstvena reforma bo temeljila na krepitvi javnega zdravstva, finančni vzdržnosti obveznega zavarovanja, ločitvi med javnim in zasebnim ter ukinitvi dopolnilnega zavarovanja in nadomestitvi z dajatvijo.

Cilj nove vlade bo tudi vzpostavitev enotnega in preglednega sistema javnega naročanja, koncesije pa bodo podeljene le tam, kjer javni zdravstveni zavodi ne morejo zagotavljati zadostnega obsega storitev.

Kot je razvidno iz pogodbe, se predvideva tudi očiščenje odhodkov zdravstvene zavarovalnice predvsem tistih vsebin, ki ne sodijo v obvezno zdravstveno zavarovanje, kot so specializacije zdravnikov in pripravništva.

Okvir nove pokojninske reforme
Glede pokojninske reforme je zapisano, da bo nova vlada pripravila okvir za novo pokojninsko reformo, ki bo spodbujala poznejše upokojevanje in uvedla različne oblike dodatnih pokojninskih zavarovanj.

Zavzeli se bodo tudi za možnosti, ki bodo dopuščale delo upokojencev za izboljšanje gmotnega položaja. Upokojenski regres in usklajevanje pokojnin bosta, kot je razvidno iz pogodbe, odvisna od finančnih zmožnosti države.

16 ministrstev
Zadnji predlog koalicijskega sporazuma predvideva 16 ministrstev, in sicer za zunanje zadeve, notranje zadeve, obrambo, finance (resor naj bi pripadel SMC-ju), gospodarstvo, pravosodje, javno upravo, delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, zdravje, šolstvo in šport, visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, infrastrukturo, kulturo, kmetijstvo, okolje in prostor ter Slovence po svetu.