Skoraj natančno mesec dni po imenovanju nove vlade je ta opravila zamenjavo tudi na vrhu SV-ja. Na predlog ministra za obrambo Mateja Tonina je na to mesto imenovala Glavaša. Nasledil bo Alenko Ermenc, ki jo je postavila prejšnja vlada Marjana Šarca in ki je veljala za edino žensko na tako visokem položaju doslej in tudi edino žensko na čelu vojska članic Nata.

Obdobje Ermenčeve so zaznamovala zlasti opozorila glede pomanjkanja kadrov, oborožitvenih sistemov in opreme ter zaostankov pri gradnji vojaških zmogljivosti. Nekdanja načelnica je pozivala zlasti k sistemskim ukrepom za izboljšanje statusa pripadnikov in obenem večjo konkurenčnost vojaškega poklica.

Ermenčeva tudi ni bila popolnoma zadovoljna z dinamiko postopnega dvigovanja proračunskih sredstev za obrambni resor. Tudi v razpravi o proračunih za letos in prihodnje leto je opozarjala, da štiriodstotno povečanje sredstev v letu 2020 sicer lahko usmerijo v izboljševanje pripravljenosti in stabilizacijo dosežene stopnje razvoja. Ne zagotavlja pa takšna višina sredstev tudi potrebnega razvojnega preboja, je povedala.

Bela knjiga

Luč sveta je za časa Ermenčeve ugledala tudi dolgo pričakovana bela knjiga o obrambi, ki naj bi začrtala smernice dolgoročnejšega razvoja SV. A ob številnih kritikah, ki so jih glede omenjenega dokumenta izražali tudi predstavniki tedaj opozicijske NSi, iz katere prihaja novi obrambni minister, je vprašanje, v kolikšni meri bi lahko tudi v novi vladi ostala aktualen dokument.

Odmevne so bile tudi nekatere kadrovske odločitve nekdanje načelnice, zlasti zamenjava na čelu poveljstva sil. Miha Škerbinc je namreč položaj poveljnika moral zapustiti zaradi domnevno neprimernega javnega omenjanja načelnice. Interpretacije njegovega ravnanja so vse do danes ostale različne.

Tonin za obvezno služenje vojaškega roka

Gotovo pa eden osrednjih ciljev, ki ga omenja dokument, ostaja izziv tudi za novega ministra in novega načelnika generalštaba. To je kadrovska okrepitev SV, ki se tudi v obdobju Ermenčeve ni izboljšala. Po podatkih iz marca letos je bilo v SV skupno 7013 pripadnikov, od tega 6353 pripadnikov stalne sestave in 660 pripadnikov pogodbene rezerve. To je skoraj 3000 manj od načrtovanih 10.000 pripadnikov.

Tonin rešitve med drugim vidi v izvzetju SV iz enotnega plačnega sistema. Po njegovem mnenju je namreč sistem preživet, saj ne povzroča težav le v obrambi, ampak na drugih področjih. Napovedal je tudi prizadevanja za ureditev položaja vojakov po 45. letu starosti in izrazil podporo obveznemu služenju vojaškega roka, česar pa ni mogoče storiti čez noč.

Kot je poudaril, želi v vojsko privabiti zlasti tiste mlade, ki si tega res želijo. "K nošenju orožja ne bo prisiljen nihče, ki tega ne želi. Brez ljudi pa tudi Slovenske vojske ne bo," je dejal v predstavitvi pred matičnim odborom pred prevzemom ministrskega položaja. Prioriteta glede mednarodnih operacij in misij pa bo po njegovih besedah krepitev navzočnosti na Balkanu.

Sorodna novica Novi načelnik Generalštaba SV postal Robert Glavaš

Prezelj: "V duhu brezzobega tigra"

Obramboslovec Iztok Prezelj z ljubljanske fakultete za družbene vede poleg ureditve sistema popolnjevanja ter zadrževanja kadra izzive nove ekipe v vrhu obrambne politike vidi tudi v razvoju SV v smeri povečanja sposobnosti delovanja v različnih varnostnih scenarijih ter v posodobitvi v smeri oblikovanja dveh srednjih bataljonskih bojnih skupin.

Prav tako se bo novi načelnik moral odločiti, kaj z uporabo vojske na južni meji. "Sama aktivacija vojske po 37. členu bo postavila vojsko v položaj, ko bo imela določene naloge, hkrati pa premalo pooblastil – v duhu brezzobega tigra," je za STA opozoril Prezelj. Med pomembnimi bo tudi odločitev, koliko bo SV dejansko vlagala v gradnjo kibernetskih obrambnih zmogljivosti. "Vsi ti cilji pa so seveda odvisni od zastavljenega povečevanja sredstev za obrambo. Če se ta sredstva ne bodo povečala, bo večina ambicij ogrožena," ugotavlja Prezelj.

Glede pozicioniranja SV v nacionalnem in mednarodnem okolju pa je Prezelj poudaril, da to zahteva celoviti pristop. V primerih razvoja in profesionalizacije pa se je po njegovem mnenju, denimo, izkazalo, da takšnega celovitega pristopa nismo sposobni, a ne po krivdi vojske. "Marsikaj je odvisno od drugih ministrstev, kar pomeni, da se bo moral minister za obrambo resno angažirati pri komunikaciji z njimi. V preteklosti smo opazili kar nekaj težav in nerazumevanja v tovrstnih horizontalnih sodelovalnih procesih," je še opomnil Prezelj.

Sorodna novica Slovenska vojska: Zadostna ocena za čas miru, nezadostna za delovanje v vojni

Kakšna bo ocena pripravljenosti vojske?

Kakšno stanje SV bosta podedovala novi načelnik generalštaba in minister Tonin, bo sicer znano že zelo kmalu. V aprilu namreč vrhovni poveljnik oboroženih sil oz. predsednik republike po navadi razkrije oceno pripravljenosti vojske. V SV-ju so za STA pojasnili, da bo ta zaradi menjave vlade in načelnice generalštaba znana nekoliko pozneje, verjetno ob koncu meseca ali v začetku maja.

Lanska povprečna ocena pripravljenosti, ki velja za predhodno leto, torej za leto 2018, je bila za delovanje v miru zadostna, za delovanje v vojni pa nezadostna. Predsednik republike Borut Pahor je ob prejemu poročila predlagal zlasti razmislek o zakonu o sistemskem financiranju nacionalne varnosti. Tudi vrhovni poveljnik je kot ključni težavi, ki vplivata na oceno pripravljenosti, tako za delovanje v miru kot v izrednih razmerah in v vojni, prepoznal popolnjenost enot s kadri, oborožitvijo in opremo.