Poslanec Igor Zorčič pravi, da v SMC-ju obžalujejo, da ni bila sprejeta drugačna odločitev glede novele zakona že na parlamentarnem odboru, ki je predlog pripravil za plenarno sejo. Dopolnilo, ki naj bi prinašalo kompromisno rešitev, ni prejelo podpore, je dejal vodja poslancev SMC-ja Zorčič.

Predlog ostaja v prvotnem besedilu in je po mnenju zakonodajno-pravne službe DZ-ja izredno problematičen, zato ga v SMC-ju po Zorčičevih besedah ne bodo podprli. Na vprašanje, ali se bodo vzdržali ali bodo morda proti predlogu, ni želel odgovoriti, bo pa poslanska skupina enotna.

Zorčič je tudi spomnil, da so imeli v prejšnjem mandatu predlog, ki je odpravljal neustavnost, sedanji predlog pa po mnenju SMC-ja ne uresničuje ustavne odločbe. "Če bo zakon sprejet, bodo pobudniki ustavne presoje, ki jim je ustavno sodišče pritrdilo, na slabšem," je opozoril. Po njegovih navedbah jih v SMC-ju tudi žalosti, da se je veliko razpravljalo o ogrožanju javnega šolstva, čeprav slednjega varuje že obstoječi zakon.

"Javne šole so v vsakem primeru zavarovane, zdaj gre le za implementacijo ustavne odločbe. Očitno ideološki spor botruje temu, da se DZ verjetno ne bo zedinil glede vsebine zakona," je še ocenil. Prav tako je po njegovem mnenju nepomembno, ali se strinjajo s samo odločbo ustavnega sodišča. "Biti moramo dosledni in vse odločbe ustavnega sodišča spoštovati. Včasih so nam všeč, včasih ne," je poudaril Zorčič.

Težav v koaliciji zaradi stališča SMC-ja ne pričakuje. Druge koalicijske stranke namreč napovedujejo podporo zakonu, Zorčič pa meni, da nekateri niti sami niso prepričani o vsebini zakona in da si nekdo od njih intimno želi, da bi padel.

Sorodna novica Šarec: Kontrole na notranjih mejah pomenijo, da schengen ne deluje več

SD podpira predlagano novelo

V SD-ju stojijo za ministrovim predlogom novele zakona. Menijo, da je dober, da rešuje odločbo ustavnega sodišča in obenem zagotavlja ohranitev javnega šolstva. Verjamejo, da bo DZ novelo tudi sprejel, je povedal poslanec Marko Koprivc.

Poslanec LMŠ-ja Aljaž Kovačič je v izjavi napovedal enotno podporo poslanske skupine predlogu novele, ki po zagotovilih ministra za izobraževanje znanost in šport Jerneja Pikala uresničuje ustavno odločbo. Tudi Kovačič je obžaloval, da dopolnila k noveli niso bila sprejeta.

Medtem je vodja poslanske skupine SAB-a Maša Kociper dejala, da ne ve, ali je danes dobila jasno zagotovilo premierja in predsednika LMŠ-ja Marjana Šarca, ki je na to temo odgovarjal pred DZ-jem, da bodo v njegovi stranki enotno podprli predlog zakona. Predlog bodo podprli vsi poslanci SAB-a, ki se po navedbah Kociprove prav nič ne bojijo morebitne nove ustavne presoje.

Polanec DeSUS-a Jurij Lep je povedal, da bodo podprli zakon, osebno pa je še v dilemi. "Zame je prvo, da vlada obstane, da se nečesa, kar se dogovorimo, držimo," je pojasnil. Spomnil je na stališče poslanske skupine pred časom, da ne želijo povzročati novih krivic tistim, ki jim je ustavno sodišče v tej zadevi ugodilo, zato so na parlamentarnem odboru tudi poskušali sprejeti kompromisno rešitev, vendar podpore zanjo ni bilo. Tako imajo v DeSUS-u po njegovih navedbah čisto vest.

LMŠ, SD, SAB in DeSUS, ki napovedujejo podporo zakonu, imajo skupaj le 33 glasov. Predlog bi lahko sprejeli s pomočjo Levice, ki ima devet poslanskih glasov, a svoje odločitve še ne razkrivajo.

Kako bo glasovala Levica?

Po besedah poslanca Luke Mesca v Levici menijo, da bi bila najustreznejša možnost sprememba ustave, ki bi jasno povedala, da je država dolžna financirati javno šolstvo, ne pa tudi zasebnega, ki je nadstandard. Starši, ki vpisujejo otroke v zasebne šole, morajo vedeti, da bodo za to morali tudi nekaj prispevati, je povedal.

Levica se glede zakona po besedah Mesca še pogovarja s koalicijo, dokončno odločitev bo sporočila v sredo, ko bo DZ razpravljal o noveli zakona. Poudaril pa je, da je "treba razmišljati tudi korak naprej, torej o poti k spremembi ustave, ki bi omogočila jasno razločitev med javnim in zasebnim šolstvom".

SDS in NSi nasprotujeta noveli

Noveli ostro nasprotujejo v SDS-u in NSi-ju. Predsednik NSi-ja Matej Tonin meni, da je edina rešitev zavrnitev novele. "Pri realizaciji odločb ustavnega sodišča ni kupčkanja. In tukaj je bilo ustavno sodišče zelo jasno: za enak program sledi enako plačilo," je poudaril v izjavi. Če bo predlog sprejet, bo to po njegovih ocenah zadevo poslabšalo in bo to "še eden izmed neustavnih zakonov". Po njegovem mnenju bi bila najbolj elegantna rešitev, da ustavno sodišče samo realizira odločbo. Poslanci SNS-ja bodo odločitev sporočili v sredo.

Protest pred DZ-jem

Civilna iniciativa Združeni starši je organizirala protest pred DZ-je, na katerem se je zbralo okoli 200 ljudi, ki so s transparenti izrazili nasprotovanje noveli zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja.

Marko Balažic iz civilne iniciative Združeni starši je poudaril, da financiranje zasebnih osnovnih šol še ni glavna težava tega zakonskega predloga. "Težava tega zakona je, da so v njem določila, ki lahko čez noč zaprejo 60 ali 70 vrtcev v Sloveniji, ki lahko povzročijo toliko in toliko brezposelnih. In navsezadnje bo šlo toliko in toliko otrok na cesto," je opozoril.

Po njegovih besedah se SD s to ideološko bitko ne bo ustavil pri osnovnih šolah. Prvi korak so po njegovih besedah nedržavne osnovne šole, naslednji korak so vrtci, potem visoko šolstvo. Monopol, ki je težek 800 milijonov evrov na leto, verjetno za marsikoga pomeni velike želje in morda celo parcialne interese, je dodal.

Predstavnica civilne iniciative Združeni starši Mojca Košič je poudarila, da bodo vztrajali do konca, saj se takšni nesmisli po njenih besedah v Sloveniji ne bi smeli dogajati. Morali bi težiti k razvoju družbe, v osnovi pa k temu, da se spoštujejo ustavna in pravna načela. "Tudi ustava. Zakaj jo potem imamo, če je ne spoštujemo," se je vprašala.