Joško Joras meni, da bi delavci morali dobiti soglasje lastnika zemljišča. Foto: RTV SLO
Joško Joras meni, da bi delavci morali dobiti soglasje lastnika zemljišča. Foto: RTV SLO
Meja na Dragonji
Hrvaška stran je na dovozno pot pred Jorasovo hišo postavila korita (v ozadju Casino Mulino). Foto: RTV SLO

Ureditev odvodnjavanja je zahteval Joras sam, vendar ga moti, da so delavci začeli delati brez soglasja Sklada kmetijskih zemljišč, ki je lastnika zemljišča. Na oba bregova reke Dragonje so po zapletu prišli tako hrvaški kot slovenski policisti. Delavci so dopoldne delo prekinili, poroča TV Slovenija.

Ureditev okolice naj bi naročil lastnik bližnje igralnice Mulino Urban Cerar, proti kateremu naj bi Joras zaradi predhodnih težav pri ureditvi okolice sprožil tudi sodni postopek na koprskem sodišču.

Joško Joras je zaradi domnevno spornih posegov na zemljišču, ki ga ima v zakupu, vložil tudi kazensko prijavo na piransko policijsko upravo, o dogajanju pa bo obvestil tudi Sklad kmetijskih zemljišč in slovenski ministrstvi za notranje zadeve ter okolje in prostor.

Fragmentiranje mejnega vprašanja
Po incidentu 20. aprila, ko je Joras med drugim padel v Dragonjo, je hrvaška policija na začetek ceste, ki vodi do Jorasove hiše, postavila cvetlična korita. Slovensko zunanje ministrstvo se je na dogodek odzvalo z noto hrvaški strani. Poudarilo je tudi, da stoji hiša Joška Jorasa na slovenskem ozemlju. Zagreb namreč trdi, da gre za hrvaško ozemlje, in meni, da je uredba piranskega sodišča, ki je 4. maja razsodilo, da mora hrvaška stran korita umakniti ali pa jih sme odstraniti tožnik Joško Joras, neveljavna.

Dogodek ob Dragonji je zadnji v septembrski vrsti zapletov. Ti so se začeli ob Hotizi in nadaljevali v ponedeljek z obnovo železnice med Savskim Marofom in Kumrovcem, kjer pa dela trenutno stojijo. Hrvaške železnice se bodo, da bi se izognile morebitnim incidentom, najprej posvetovale s notranjim ministrstvom južne sosede. Tudi na tem območju trasa namreč na nekaterih odsekih poteka po slovenskem katastrskem ozemlju. Ob tem na obeh straneh zatrjujejo, da je vzdrževalna dela do leta 2000 brez zapletov opravljala hrvaška železniška družba. Tudi na zunanjem ministrstvu so dejali, da zadevo spremljajo in da dela ne potekajo na spornem ozemlju.