Ravnik je od nastopa funkcije večino pozornosti namenil seznanitvi s stanjem v sektorju. "Čuti se odsotnost vloge varuha in treba bo opraviti več aktivnosti, da se bo funkcija varuha postavila na mesto, ki mu pripada," je na novinarski konferenci novinarjem dejal Ravnik.
Pojasnil je, da si je ob nastopu funkcije zastavil tri prioritete: ničelno toleranco do nedovoljenih ravnanj oziroma nepoštenih praks, vzpostavitev novega poslovnega modela za certificirano pridelavo in prirejo s poudarkom na izbrani kakovosti Slovenije in ekološki pridelavi ter promocijo dobrih praks.
"Dejstvo je, da nedovoljene prakse obstajajo," je dejal in ob tem pozval k njihovi prijavi, saj se le v tem primeru lahko sprožijo ustrezni postopki. Pri tem se mu zdi zelo pomembno ozaveščanje o nedovoljenih praksah, saj imajo deležniki različna mnenja o tem, kaj je nedovoljena praksa. To namerava s pomočjo kmetijskega ministrstva pojasniti v seriji člankov, v katerih bodo predstavljene nedovoljene prakse skupaj s primeri.
Na področje nedovoljenih ravnanj po Ravnikovem mnenju spadajo tudi vprašanja pogodbenih odnosov ter označevanje in navajanje porekla. "Pogodbena razmerja so ključna za predvidljivost," je poudaril. Poleti je tako želel preveriti pogodbena razmerja v verigi zelenjave. Anketa je bila posredovana tako trgovcem kot pridelovalcem, a se je nanjo odzvalo le pet od osmih trgovcev ter nihče od pridelovalcev, zato jo bo ponovil.
Zakaj v zelenjadarstvu ni mogoče vzpostaviti sheme Izbrana kakovost?
V sektorju zelenjave se mu zlasti poraja vprašanje, zakaj pridelovalci niso organizirani in zakaj ni mogoče vzpostaviti sheme Izbrana kakovost Slovenije. "To bi rad osebno naslovil, zato bom deležnike pozval na posvet. Upam, da se bodo povabilu odzvali in da bomo ugotovili, zakaj je tako," je dejal Ravnik. "Certificirani sistemi dajejo jamstvo vsem v verigi," je Ravnik poudaril njihovo pomembnost. Pridelke in izdelke iz sheme bi bilo po njegovem mnenju treba obravnavati drugače kot tiste, ki niso certificirani, kar bi se moralo odražati tako pri plačilu pridelovalcu kot končni ceni. "Potrebujemo nov dogovor, ki bi omogočal dodatno krepitev lokalne preskrbe s hrano na terenu. Prav je, da se potrošnik odloči, da če želi kakovostno, bo za to malce več plačal. Koliko več, pa se je treba v verigi dogovoriti," je dejal.
Tretja njegova prioriteta je promocija dobrih praks, ki bi jih bilo po njegovem mnenju najbolje predstaviti v okviru projekta Agrobiznis. "Računam, da bi naslednje leto spomladi na konferenci agrobiznisa tudi predstavili najboljše prakse na področju lokalnih verig," je pojasnil Ravnik.
Med svojimi dejavnostmi pa predvideva tudi izvedbo več raziskav. Med drugim želi ugotoviti, kako to, da imajo ljudje občutek, da je slovenska hrana v trgovinah dražja, čeprav analiza cen tega ne potrjuje.
Ministrica ocenjuje, da vloga varuha zelo pomembna
Da je vloga varuha izjemno pomembna, je poudarila tudi ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja Čalušić. "Varuh skrbi za pravične in pregledne odnose med vsemi deležniki v celotni verigi preskrbe s hrano. Prizadevanja varuha za večjo preglednost, poštenost in sodelovanje med vsemi deležniki v verigi preskrbe s hrano že prinašajo prve pozitivne rezultate," je dejala ministrica. Ob tem je izrazila prepričanje, da bo novi varuh z nadaljnjim delom prispeval k še večji stabilnosti in pravičnosti v verigi preskrbe s hrano.
Funkcija varuha se opravlja nepoklicno, kar pa bi se v prihodnosti lahko spremenilo. "Za zdaj se o profesionalizaciji varuha še nismo pogovarjali, ne vidim pa zadržkov, zakaj te teme ne bi naslovili. Je pa to vprašanje za na dolgi rok," je dejala ministrica.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje