Minister za notranje zadeve Vinko Gorenak je februarja izdal odločbo o izvedbi nadzora nad delom generalnega državnega tožilca Zvonka Fišerja zaradi domnevnih nepravilnosti pri imenovanju Boštjana Škrleca za generalnega direktorja vrhovnega državnega tožilstva.

Zaradi Fišerjeve zavrnitve nadzora je morala po zakonu dokončno odločitev o izvedbi nadzora sprejeti vlada, ki pa si mora pred tem priskrbeti mnenje državnotožilskega sveta. Svoje mnenje bi moral ta vladi poslati do 6. marca, vendar se to ni zgodilo.

Vlada je v četrtek sprejela odločitev o nadzoru brez mnenja sveta. Na ministrstvu za notranje zadeve (MNZ) pojasnjujejo, da vladi to pač omogoča zakon o splošnem upravnem postopku.

Dodatne zahteve državnotožilskega sveta
Predsednica državnotožilskega sveta Nastja Franko je poudarila, da je državnotožilski svet o pozivu vlade odločal na seji, ki jo je imel 5. marca, mnenja pa ni sprejel, ker bi moral prej ugotoviti oziroma preveriti zakonsko podlago enega izmed sklepov vlade, na katerega se v zahtevi za nadzor sklicuje Gorenak. Vlado so zato pozvali, naj jim dostavi ta sklep.

MNZ na drugi strani meni, da gre za dokument, ki za oblikovanje mnenja ni potreben, in da je pravna podlaga za uvedbo neposrednega pravosodnega nadzora 160. člen zakona o državnem tožilstvu.

Na MNZ-ju tudi pojasnjujejo, da zakon o državnem tožilstvu določa, "da končno odločitev o nadzoru sprejme vlada" in da sta na takšno odločitev vezana tako ministrstvo kot predstojnik državnega tožilstva. Nadzor je bil zato po njihovem mnenju uveden zakonito, brez kakršnega koli posega v samostojnost funkcije državnega tožilca.

Na vrhovnem državnem tožilstvu so sicer izrazili presenečenje nad odločitvijo vlade, ki opravlja tekoče posle, da ministrstvo za notranje zadeve pri njih lahko opravi neposredni pravosodni nadzor nad opravljanjem zadev državnotožilske uprave. Državnotožilski svet jim je namreč v vednost poslal sklep, da pogoji za odločanje vlade niso podani. Sklepa vlade o nadzoru pa tudi še niso prejeli.