Kot smo poročali v sredo, so bili nekateri protestniki, ki so prišli pred RTV Slovenija, agresivni do novinark in novinarjev ter drugih zaposlenih, ki so vstopali v hišo ali skušali poročati z dogodka. Eden izmed protestnikov je novinarki MMC-ja Larisi Daugul, medtem ko je s telefonom snemala prihod Pavla Ruparja pred vhod v RTV Slovenija, vzel službeno kartico, sledile so grožnje in agresivno vedenje, kar je novinarka pozneje tudi prijavila na policijo.

Novinarka MMC-ja v sredo ni bila edina, ki je bila deležna žaljivk. "Tudi name so se drli, da sem rdeča to in ono. Do svojega delovnega mesta sem morala skozi radijsko stavbo. Ni bilo prijetno," je zapisala urednica in voditeljica oddaje Tednik Jelena Aščić. Žaljivk je bila deležna tudi radijska voditeljica Nataša Štefe. "'Komunisti' se zadere name, ko odklepam kolo pred radijsko stavbo. Po starosti bi lahko bil moj oče ali dedek. Malce hiti, avtobus na koncu ulice ima že prižgan motor. 'Srečno pot' mu prijazno zakličem. Še dobro sem jo odnesla, na starejšo kolegico so se drli 'prostitutka'" je zapisala na Twitterju. Njen radijski kolega Miha Žorž je v sredo tvitnil naslednji zapis: "Kolovodja se dejansko dere, da ima doma orožje, ki ga lahko kadarkoli uporabi. Spodbudno, kajne?"

Rupar sprva trdil, da je bil incident zrežiran, nato pa, da se ni zgodil

Rupar je v četrtek na Facebooku sprva izrazil mnenje, da naj bi si zaposleni incident o napadu na novinarko "izmislili sami ali pa ga sami s sabo zrežirali". Ob tem je kljub trditvam vse, ki so bili morda priča dogodku, prosil za videoposnetke.

V poznejšem zapisu je bil v trditvah, da gre za lažni napad, bolj neposreden. Trdil je tudi, da naj bi se novinarka po incidentu vrnila med protestnike – to naj bi dokazoval posnetek, ki ga je objavila na Twitterju – sam pa je to razumel kot dokaz, da se napad ni zgodil. "Pridobili smo vrsto prič in posnetkov, ki nedvomno dokazujejo laži novinarke RTV-ja, zrežiran scenarij in barabijo, s katero so vas upokojence želeli popackati," je zapisal Rupar.

Navedbe, da se je po napadu vrnila med udeležence shoda pred RTV-jem, sicer ne držijo – posnetek, ki ga je novinarka objavila na Twitterju, namreč ni nastal po napadu, kot na Facebooku trdi Rupar, temveč v trenutku, ko je začutila, da ji je bila odvzeta službena kartica.

V zadnjem odzivu, ki je bil objavljen danes, pa je Rupar še zaostril svoj odziv, hkrati pa je začel trditi, da se dogodek – dejanski ali, kot je pred tem trdil sam, zrežiran – ni zgodil. "Incidenta ni bilo, o njem ne obstaja video, so pa priče, ki bodo potrdile, da novinarke Larise ni nihče napadel," je zapisal Rupar. Poročanje o napadu na novinarko je ob tem označil za odvračanje pozornosti "od slabega stanja upokojencev" in "nesposobnosti vlade". Kot ocenjuje, gre za napad nanj in na Inštitut 1. oktober. Od novinarke, sindikata ter ministrov in drugih javnih oseb, ki so obsodile napad, pa Rupar zahteva opravičilo.

"Napada ne jemljem osebno, ampak vem, da je posledica načrtnega hujskanja"

"Med snemanjem prihoda Pavla Ruparja pred RTV Slovenija, kamor je Rupar tudi na Facebooku pozval udeležence shoda upokojencev, mi je eden od protestnikov iz rok izpulil službeno kartico. Kot je razvidno iz posnetka, sem zaradi tega s snemanjem prekinila," je v odzivu napisala Larisa Daugul.

"Ko je protestnik na podlagi moje kartice ugotovil, da sem novinarka RTV-ja, je sledilo dretje, žaljenje, grožnje …" je pojasnila novinarka, ki je z delom prekinila. Ker jo je postalo strah za lastno varnost, se je obrnila na policiste, ki so bili na kraju protesta. Ti so jo nato pospremili do vhoda v radijsko stavbo RTV-ja. Prijavo je nato podala na Policijski upravi Ljubljana, dobro uro po dogodku.

"Novinar mora prenesti določeno mero nelagodja na terenu, protesti pa so legitimen način izražanje jeze nad razmerami v družbi. Napada ne jemljem osebno, ampak dobro vem, da je posledica sistematičnega in načrtnega hujskanja proti novinarjem RTV-ja in drugih medijskih hiš. Ker tisti, ki izvajajo hujskaštvo, vedo, da je to res, me zdaj postavljajo na laž. Namigovanjem pa se pridružujejo tudi nekateri vodilni kadri znotraj naše medijske hiše," je na Twitterju v odgovor Ruparjevim navedbam še zapisala novinarka MMC-ja.

Prehod iz relativizacije dogodka v absolutno zanikanje incidenta

"Iz preteklih izkušenj z različnimi politiki in drugimi deležniki me ta prehod iz prvotne normalne previdnosti glede določenih trditev v zelo absolutne trditve, ki pogosto vsebujejo tudi teorije zarote ali agresivne besedne zveze, ne čudi," je v odzivu na dogodek in odzive nanj za MMC pojasnil strokovnjak za medijsko področje s Fakultete za družbene vede Marko Milosavljević. "Namen je vedno znova poskus preusmerjanja pozornosti na določeno temo, ki se je ne lotijo eksaktno, ki je ne razčistijo, ampak jo izredno hitro prepletejo z zgodbo o nekakšnih stricih iz ozadja, teorijami zarote, najrazličnejših očitkih, pogosto podkrepljenih tudi s sočnimi, včasih vulgarnimi izrazi," je pojasnil.

"Ne želim prejudicirati, kaj se je dejansko zgodilo. Upam, da obstajajo načini, da se to preveri. Dejstvo pa je, da je bila večina udeležencev tega prizora protestnikov na shodu in verjetno med njimi ne bo ravno velike volje ali želje po brskanju za posnetki oziroma pričevanju, ker so seveda sami v teh protestih sodelovali," je dejal.

Sorodna novica Rupar trdi, da je napad na novinarko izmišljen. DNS: Gre za nadaljevanje populističnih manipulacij.

"Preostane nam samo vprašanje, ali zaupamo novinarki, ki nima nobene zgodovine manipulacij, laži in nekredibilnosti. Vprašati se moramo tudi, ali obstaja možnost, da je nekdo od udeležencev rekel stvari, ki jih ona trdi. V tem ozračju menim, da je to vsekakor mogoče," je dejal. Sam zato meni, da bi bil ustrezen odziv na incident "jasna obsodba kakršne koli možnosti tega, da je ali da bi kdo napadel novinarko ali novinarja pri tem, ko opravlja svoje delo".

Milosavljević ob tem poudarja, da ta dogodek z grožnjami in žaljenjem novinarjev ne bi bil prvi. "Smo v izredno razgretem ali pregretem ozračju politične klime, ki jo nekateri še dodatno podpihujejo, ko govorijo o državljanski vojni ali podobnih stvareh. To so vse vprašanja, ki sodijo na področje odgovornosti za razširjanje bodisi sovražnosti bodisi pozivanja k nasilju bodisi k poskusu legitimizacije nekega nasilja," je dejal in opozoril, da je v Sloveniji raven javnega diskurza v zadnjih nekaj letih padla na raven, ki je v Sloveniji ne pomnimo v zadnjih 30 letih.

Na Ruparjeve navedbe so se v četrtek ostro odzvali tudi v Društvu novinarjev Slovenije. "Mislim, da je to samo nadaljevanje njegove populistične manipulativne retorike. Žal to ni nič, čemur bi se mogli čuditi glede na njegova izvajanja," je dejala predsednica Društva novinarjev Slovenija Petra Lesjak Tušek.

Žaljive in nasilne napade protestnikov na zaposlene je v četrtek obsodilo tudi vodstvo RTV-ja. "Ravnanja nekaterih protestnikov, ki so se včeraj zbrali pred glavno stavbo javnega zavoda RTV Slovenija, pri tem pa ovirali svobodno gibanje zaposlenih, kažejo na skrb vzbujajoče premike v družbi. Gre za dejanja, za katera mora v delujoči demokratični družbi veljati ničelna stopnja tolerance," so zapisali v sporočilu za javnost.

"Nesprejemljivo je, da je žrtev tista, ki se mora zagovarjati"

Podporo sodelavki, ki je med opravljanjem svojega dela doživela agresiven izpad posameznih protestnikov s shoda iniciative Glas upokojencev, so znova izrazili tudi v Aktivu MMC-ja. Kot opozarjajo, je novinarka po napadu zdaj še "tarča podtikanj, zlonamernih insinuacij in nadaljnjih žalitev tako na družbenih medijih kot v javnih izjavah vodje iniciative Pavla Ruparja".

"Nesprejemljivo je, da je žrtev tista, ki se mora zagovarjati in ob izpostavitvi agresivnega vedenja prenašati še takšno javno blatenje. Ob tem naj povemo, da nihče iz vodstva RTV-ja po dogodku ni pristopil do naše kolegice, niti v aktivu nismo dobili nobenega odgovora na neposredno pismo, poslano vršilcu dolžnosti generalnega direktorja. Relativiziranje takšnih agresivnih izpadov in preusmerjanje pozornosti na žrtev namesto na storilca sta nevarni tako za družbo kot za naš poklic," so poudarili.

"Protesti so legitimen način izražanja nestrinjanja, grožnje in ustrahovanje pa ne smejo imeti mesta ne v javnem in ne v virtualnem prostoru," so še opozorili v zapisu, ki so ga podprli tudi v Aktivu Informativnega programa TV Slovenija, Aktivu novinarjev Radia Slovenija, Aktivu ustvarjalcev programa Radia Koper, Društvu novinarjev Slovenije in Sindikatu novinarjev Slovenije.