Tridnevni festival Naprej/Forward se je sklenil s podelitvijo nagrad čuvaj/watchdog novinarjem, novinarskim ekipam in fotoreporterjem, ki so v preteklem letu s svojim delom navdušili in pokazali, da v Sloveniji kljub nezavidljivim razmeram kakovostno novinarstvo še ni izumrlo.

Čuvaja za življenjski prispevek k slovenskemu novinarstvu je prejel novinar Dnevnika Zoran Senković. Kot je komisija zapisala v obrazložitvi, si je Senković v štirih desetletjih je prislužil renome enega najboljših zunanjepolitičnih komentatorjev pri nas. "Še posebej pronicljivo je znal spremljati prislovično zapletene razmere na Balkanskem polotoku. Iz nauka, da bralci in novinarstvo v črno-belih časih, potrebujejo kanček s hudomušnostjo obarvanega pogleda na velika dogajanja, se je porodila ideja o glosah, naslovljenih "Ustavite zemljo, rad bi izstopil". Njegova tedenska rubrika je zaživela konec leta 1992, se z zunanjepolitičnih strani vse bolj izpiljena in brana selila v Dnevnikovo sobotno prilogo in tam postala ena od zaščitnih znamk naslednjih več kot dvajset let."

Senković kljub upokojitvi v Dnevnikovi prilogi Objektiv še vedno objavlja pod rubriko Zadnja pika, v kateri ohranja izginjajočo tradicijo satire v slovenskem žurnalizmu. "S sinergijo jezika, sloga, razgledanosti po domačem in mednarodnem dogajanju in nenadkriljivega smisla za humor predstavlja enega od njenih vrhov."

Senković se je v govoru spomnil nekaterih prelomnih terenskih nalog, poročanja o razpadu Jugoslavije: "Svet je srhljiv poligon norih politikov, zato ne smemo nanj pozabiti gledati tudi skozi prizmo satire in humorja." Izpostavil je tudi pomen novinarstva in bralne kulture, kritičen pa je bil do lastnikov medijev, ki nanje gledajo le skozi denar.

Čuvaja za izstopajoče novinarske dosežke so prejeli:

• Jelena Aščić, novinarka Televizije Slovenija za dokumentarni film "Sarajevo, 1425 dni groze", v katerem je predstavila zgodbe svojcev ubitih, ki so z avtorico 30 let po tragičnih dogodkih podoživeli grozo vojne.
• Večerovo uredništvo dopisništev, ki je pokrivalo avgustovske poplave. Žrtve ujme so jim odpirale svoja vrata, vedeli so, kje in kako se bodo prebili do tistih, ki so nenadoma izginili iz zemljevida. Svojemu poročanju so dodali tudi čustva, ki so jih vtkali v vesti, poročila, javljanja v živo, analize ter poglede in komentarje, na vseh platformah.
• Aljaž Vrabec, novinar Dela, si je zastavil preprosto vprašanje: kaj vemo o razlogih za vojno v Ukrajini, ki je eden od najpomembnejših svetovnih dogodkov preteklih dveh let, kaj o Rusiji in Ukrajini, in skozi serijo trinajstih intervjujev poskušal zapopasti kompleksnost sveta.
• Ranka Ivelja, Tamara Krivec, Primož Knez, Tina Jereb, Mojca Furlan – Rus in Peter Lovšin, novinarji Dnevnika so razkrili spolne zlorabe mladoletnic v ljubljanskem konjeniškem klubu. S člankom so opogumili (vsaj) še eno žrtev istega trenerja, da je prijavila kaznivo dejanje. Objava je privedla do vložitve zahteve za preiskavo storilca za več kaznivih dejanj s področja spolne nedotakljivosti.

Nagradi za izjemne dosežke v novinarski fotografiji sta prejela fotoreporter Dela Blaž Samec, za posamično fotografijo in Voranc Vogel za fotoreportažo v Delu.

Porota, ki sicer običajno podeli dve debitanski nagradi, je letos naredila izjemo in nagradila tri obetajoče novinarje. Med njimi novinarko POP TV Žano Vertačnik, ki je v kratki karieri dokazala, da je lahko odlična tako v tiskanem mediju kot v televizijskem novinarstvu, predvsem za izjemno pokrivanje poplav, kot notranjepolitičnega dogajanja. Nagradila je tudi Miho Dajčmana, "ki v Večeru navdušuje s svojim svežim, multimedijskim in multižanrskim pristopom k športnemu novinarstvu". Kot tretjo debitantko leta je porota izbrala Evo Lipovšek, ki se na Radiu Slovenija "z zrelostjo loteva široke palete tudi zelo zahtevnih tem, kot so samousmrtitev, evtanazija, redke bolezni ..."

Pohvalo za življenjski prispevek k slovenskemu novinarstvu je prejelo uredništvo satiričnega lista Pipec. "Uredništvo Pipca že 60 let združuje novinarje različnih generacij. V časih socializma je na humoren in kritičen način odpiral številne družbene teme, ki bi ostale zamolčane, danes pa šaljivo in trpko obravnava družbene stranpoti ter njihov odraz na lokalni in regionalni ravni. Ohranil je zvrsti, kot so humoreska, satira, aforizem in druge, goji tudi vrhunsko avtorsko karikaturo, angažirani strip in fotomontažo. Postal je pojem satire, v Savinjski regiji svojevrstna blagovna znamka in med bralci težko pričakovan časopis," navaja obrazložitev.

Pohvale za izstopajoče novinarski dosežek v letu 2023 so prejeli:

• V oddaji NEnasilje! je ekipa PopTV Slovenija v živo soočila strokovnjake iz prakse, ki delajo z mladimi, mlade, ki so pripovedovali, v kakšen vrtiljak stisk se ujamejo vsak dan, in odgovorne, ki kreirajo zakonodajo, mlade pa so nagovorili tudi znani, njihovi vzorniki.
• Ilustrator Ciril Horjak iz Večera je Vorančeve Solzice umestil v novo realnost, v kateri so se znašle žrtve poplav. "Ideja je osupljiva, hkrati pa tako logična. Pekel, strah, solz(ic)e, prvi sončni žarek, žarki … in prečudno lepa in ožarjena Koroška."
• Pohvalo porote za kolektiv RTV SMO je prejela novinarka TV Slovenija Maša Tomažin Hladen, ki je srce in povezovalna moč kolektiva, ki od začetka boja neomajno vztraja, da to ni boj za eno ali drugo politično opcijo, ampak za profesionalno novinarstvo in javni medij. Upor kolektiva novinarjev javne radiotelevizije proti političnemu prevzemu je terjal veliko naporov, odrekanja in odločnosti.

Pohvalo porote za izstopajoči novinarski dosežek s področja novinarske fotografije sta prejela fotoreporterja Igor Napast z Večera in Luka Cjuha z Dnevnika.