Tako odpuščenim kot tudi tistim na časopisu, ki so bili potisnjeni v odhod – to so sicer Rok Kajzer, Zoran Mijatović, Jasmina Detela in Boris Jaušovec – v Društvu novinarjev, Sindikatu novinarjev ter organih, ki zastopajo novinarje Večera, izražajo podporo.

Podpisniki javnega pisma poudarjajo, da poleg odpuščanja vodstvo družbe Večer že leta izvaja tudi t. i. mehke odhode, ki jih ne nadomešča. Pravkar so predčasno upokojili izkušenega novinarja zunanje redakcije, ki je tako postala "enoosebna". To dodatno kaže na kadrovsko siromašenje novinarskih vrst, s tem pa veliko večjo obremenitev preostalih članov redakcije Večera, so posvarili.

Po njihovem mnenju je to nedopustno in pomeni dodaten razkroj slovenske medijske krajine. Priloga v Soboto je pomemben prostor za poglobljeno, analitično in raziskovalno novinarstvo, ki bralcem ponuja dragocen vpogled v ključna družbena vprašanja, so izpostavili. Ukinitev samostojnega uredništva se jim zdi huda izguba za javni interes, raznolikost medijskega prostora in neposreden napad na novinarsko in uredniško avtonomijo.

Kot so dodali, je odpuščeni novinar in urednik Rok Kajzer skozi leta dokazoval izjemno strokovnost, neomajno etiko in predanost novinarstvu. Kot urednik priloge v Soboto je ustvarjal prostor za vsebine, ki so dvigovale raven javnega diskurza. "Odpuščanje enega najvidnejših novinarjev in urednikov v Sloveniji ter ukinjanje neodvisnih uredništev kažeta na popolno nerazumevanje vloge medijev v demokratični družbi," so kritični.

Odločitve, ki izhajajo zgolj iz kratkoročnih finančnih interesov in brez upoštevanja družbene odgovornosti medijev, so po njihovem mnenju nesprejemljive. "Takšna ravnanja pomenijo neposredno razvrednotenje novinarskega dela in sporočajo, da so kakovost, integriteta in izkušnje postranskega pomena," so navedli.

Zahteva po reviziji odločitve vodstva

Kot so dodali, se podobno kaže tudi na Delu, kjer so pred kratkim odpustili štiri novinarje. "Namesto da bi lastniki in vodstvo medijskih podjetij vlagali v razvoj novinarstva in s tem izvirne avtorske vsebine, krčijo število zaposlenih, vsebine pa se izmenjujejo med časopisi. In to počnejo prav v času, ko za medije pristojno ministrstvo za kulturo napoveduje denarno pomoč časopisni panogi," so poudarili.

Podpisniki, poleg novinarskega društva in sindikata še Aktiv Večera, Sindikat novinarjev časnika Večer, Svet delavcev Večera in Zastopstvo uredništva Večera, zahtevajo takojšnjo revizijo Večerove odločitve, vodstvo Večera in lastnike medija pa pozivajo k odgovornemu ravnanju. Zahtevajo, da se konča delovanje, ki uničuje novinarski poklic in slabi demokratične temelje družbe. "Ne bomo molčali ob tovrstnih napadih na novinarsko avtonomijo. Pravica javnosti do obveščenosti in pravica novinarjev do neodvisnega dela sta vrednoti, za kateri se bomo še naprej neomajno borili," so zagotovili.

Ob tem znova pozivajo vse novinarske kolegice in kolege k solidarnosti. "Povezati se moramo kot skupnost, saj bomo le tako obvarovali naš ceh in lahko kakovostno opravljali svoje delo," so dejali. "Ne smemo dopustiti, da bi javnost ostala brez verodostojnih in poglobljenih novinarskih vsebin," so sklenili.

"Pozivi k sistemski pomoči medijem in novinarstvu so ostali neuslišani"

Na dogajanje se je na družbenem omrežju Facebook odzval tudi odgovorni urednik Večera Matija Stepišnik. Zapisal je, da je vsako krčenje v uredništvu slaba novica za medij, v katerem se to dogaja, slaba novica za novinarstvo in za družbo, v kateri živimo. "Kakovostno novinarstvo lahko obstoji le, če ga ustvarja kolektiv novinarjev, hiša, ki razume vlogo medijev in je sposobna zagotavljati vsebine, ki jim ljudje zaupajo. Ki ima pri tem podporo," je zapisal.

"Finančne razmere silijo medije v nenehna prilagajanja in predvsem v krčenja, na koncu seveda tudi na račun vsebine. Čeprav se to dogaja že leta, in ne samo na Večeru, so pozivi k sistemski pomoči medijem in novinarstvu v vrtincu silovitih sprememb ostali neuslišani," je še dodal.