Sindikat novinarjev Slovenije pravi, da se pogoji za opravljanje novinarskega dela slabšajo tudi v Sloveniji. Država, ki je ustanoviteljica Radiotelevizije Slovenija (RTVS), ignorira obveznost po primernem financiranju javnega zavoda. Slovenska tiskovna agencija pa še naprej čaka na zakonski okvir, ki bi preprečil morebitno vnovično finančno izčrpavanje, kot se je zgodilo pred tremi leti.

V zasebnih medijih se medtem vedno znova dogaja, da zasebni interes prevlada nad javnim. Novinarji so preobremenjeni, gmotni pogoji za opravljanje njihovega dela pa so vse slabši. Prekarizaciji niso izpostavljeni samo tisti v nestandardnih oblikah dela, ampak tudi redno zaposleni.

Društvo novinarjev Slovenije ob svetovnem dnevu ugotavlja, da se je politični diskurz o medijih sicer nekoliko spremenil. Vladajoča politika postavlja svobodo medijev med javno izrečene obljube, kar vidijo kot dobro.

Sorodna novica Ob dnevu svobode medijev opozorila pred naraščajočim političnim vplivom in napadi na medije

Pri tem so spomnili, da je predstavnik ministrstva za kulturo na nedavnem javnem pogovoru društva in sindikata pred svetovnim dnevom na vprašanje, ali bo država vzpostavila sheme pomoči za medije, ki jim tudi zaradi objektivnih okoliščin grozi neslaven konec, dejal: "Imamo resen namen". Predstavnik ministrstva za gospodarstvo pa je po navedbah društva zagotovil: "Tvorno sodelujemo pri tem." A ko je kamera ugasnila, so slišali tudi, da je vse odvisno od financ in časa. "Ne, v resnici je vse odvisno od politične volje," so odločni v društvu. Pomanjkanje politične volje za ustvarjanje pogojev za kakovostno novinarstvo vidijo kot globalen problem. Slovenija je letos na indeksu svobode medijev osem mest višje kot lani in je s 50. napredovala na 42. mesto. "Na prvi pogled se zdi kot uspeh, ampak kot vselej je pomemben kontekst," so opomnili.

Kot so dodali, Novinarji brez meja ob tokratni izdaji Indeksa svobode medijev ugotavljajo, da vse več vlad in političnih oblasti ne izpolnjuje svoje vloge zagotavljanja najboljšega možnega okolja za novinarstvo in za pravico javnosti do zanesljive informacije.

V Sloveniji po njihovem pozivu potrebujemo "jasno vizijo in odločne korake". "Da medijsko svobodo namesto nekega gesla, s katerim se maha po zraku pred volitvami, prevedemo v konkretne ukrepe za zagotavljanje pogojev za delo novinarjev," so jasni.

Prva velika priložnost za to se jim zdi novi zakon o medijih, katerega predlog je v koalicijskem usklajevanju. V društvu so na osnutek zakona v sklopu javne razprave pripravili številne predloge za njegovo izboljšanje. Prva naloga zakona naj bo zavezujoča podlaga za vzpostavitev shem pomoči za medije, so predlagali. Hkrati so dodali: "Ne potrebujemo novih nacionalnih svetov, potrebujemo neodvisnega, kompetentnega in opolnomočenega regulatorja ter jasno sliko o tem, kaj je v javnem interesu."

Odločevalce o predlaganem zakonu ob svetovnem dnevu zato pozivajo, naj strnejo vrste za svobodo medijev.

V Združenju novinarjev in publicistov (ZNP) medtem ocenjujejo, da se svoboda medijev v Sloveniji slabša. Politika se namreč po njihovem mnenju vse bolj meša v delo medijev in ga skuša nadzorovati. To je po njihovih besedah še posebej izrazito v zadnjih dveh letih, ko je aktualna vlada preko svojih nadzornikov v Telekomu Slovenije zamenjala odgovornega urednika portala Siol.net in ko je vlada, kot so zapisali, prevzela nadzor nad upravljanjem javne RTV Slovenija.

Hkrati se je vladajoča oblast po njihovem prepričanju spravila nad medije, ki skušajo predstavljati drugo plat medalje, s parlamentarno preiskovalno komisijo.

Asta Vrečko: Mediji se soočajo s temeljnim problemom obstoja

Sorodna novica Bo novi medijski zakon res rešil novinarstvo v Sloveniji?

Po besedah Aste Vrečko imajo v Sloveniji kadrovski, finančni in osebni napadi na Radiotelevizijo Slovenija in Slovensko tiskovno agencijo, ki jih je izvajala prejšnja vlada, izrazito negativne posledice za delovanje obeh medijev. Po njenih besedah jih z velikimi prizadevanji rešujejo na več ravneh. Opozorila je, da se je Slovenija za las izognila usodi Slovaške in Madžarske. Predvsem iz slednje je del politike skušal uvoziti model prevzemanja nadzora in uničenja medijev.

Dodala je še, da se mediji zaradi pohoda velikih platform, ki ustvarjajo lažen občutek obveščenosti, spopadajo s temeljno težavo obstoja, to pa je preživetje. Hkrati pa to slabšajo želje politike po vplivanju na medijske kolektive, nepregledne lastniške strukture in mediji, ki delujejo po nareku interesnih skupin.

Sorodna novica Ministrica Vrečko poudarila pomen naprednosti in transparentnosti v medijski zakonodaji

Veljavni zakon o medijih ne odgovarja več na te izzive, saj je star že skoraj dve desetletji. Na ministrstvu so zato pripravili nov zakon, ki se loteva številnih problemov medijskega prostora. "Zagotovil bo večjo transparentnost, neodvisnost in pluralnost medijev, kar je ključnega pomena za obveščeno družbo in demokracijo," je povedala in dodala, da sodoben in ambiciozen predlog sledi glavnim poudarkom nedavno sprejetega evropskega akta o svobodi medijev, akta o digitalnih storitvah in akta o umetni inteligenci EU-ja.

Želi si, da bodo skupaj nadaljevali podporo in razvijanje politik, ki bodo ščitile in spodbujale svobodo medijev. "Le tako lahko zagotovimo, da bo naša družba ostala obveščena o pomembnih dejstvih naših življenj, odgovorna in predana temeljnim demokratičnim vrednotam."