"Brez dejstev se ne moremo boriti proti napačnim in lažnim informacijam. Brez odgovornosti ne bomo imeli močnih politik. Brez svobode tiska ne bomo imeli nikakršne svobode. Svobodni mediji niso izbira, ampak nuja," je v poslanici ob svetovnem dnevu svobode medijev sporočil generalni sekretar ZN-a Antonio Guterres.

Posebej je poudaril vprašanje okolja in zapisal, da se "svet spopada z okoljsko krizo brez primere, novinarji in medijski delavci pa imajo ključno vlogo pri informiranju in ozaveščanju ljudi o tem". Poudaril je tudi druge izzive, kot so spopadi in vojne po svetu, ter izrazil zgroženost nad velikim številom novinarjev, ki so bili ubiti v izraelskih vojaških operacijah v Gazi.

"Neodvisno novinarstvo, ki temelji na dejstvih, pomaga varovati naše demokracije, saj razkriva krivice, zahteva odgovornost od voditeljev in državljanom omogoča sprejemanje informiranih odločitev," je ob dnevu svobode medijev v imenu EU-ja sporočil visoki zunanjepolitični predstavnik unije Josep Borrell.

Podobno kot Guterres je v izjavi opozoril na naraščajočo pogostost napadov na novinarje in sporočil, da je treba "novinarje in medijske delavce, ki poročajo iz oboroženih spopadov, zaščititi v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom".

"Leta 2024, ko bodo volitve potekale v več kot 60 državah po vsem svetu, je delo novinarjev pomembnejše kot kdaj koli prej," je še zapisal.

Letos se bo namreč na volišča podala več kot polovica svetovnega prebivalstva, v danes objavljenem poročilu ugotavlja mednarodna organizacija RSF, ki jo posebej skrbi dejstvo, da so od vseh področjih preučevanja največji padec zaznali na političnem kazalniku.

Politični kazalnik je eden od petih kazalnikov na lestvici medijske svobode, ki jih RSF upošteva pri razvrščanju držav glede svobode medijev.

Krhanje moči medijev spričo neustreznih ravnanj politikov gre včasih z roko v roki z bolj sovražnimi ukrepi, ki spodkopavajo vlogo novinarjev, ali pa se mediji celo uporabljajo kot orodje nadlegovanja in dezinformiranja javnosti, je ob izidu poročila zapisala uredniška direktorica RSF-ja Anna Bocande.

Izrael ubil številne novinarje v Gazi

Avtorice in avtorji rednega letnega poročila so poseben poudarek namenili usodi palestinskih novinarjev, ki so pogosto tarča napadov med trajajočo izraelsko ofenzivo v Gazi. Kot navaja RSF, so izraelske sile ubile več kot sto tamkajšnjih novinarjev, med njimi najmanj 22 med opravljanjem poklica.

Varnostne razmere so se za novinarje poleg ostalih držav, kjer potekajo oboroženi konflikti, kot so DR Kongo ali Sirija, še posebej poslabšale v Nigeriji, poročilo pa v negativni luči izpostavlja tudi razvoj dogodkov v Sahelu, kjer so vojaške hunte Nigra, Burkina Fasa in Malija okrepile svoj nadzor nad mediji.

Biti novinar je vse bolj zahtevno tudi v Rusiji in njenih sosedah Belorusiji, Gruziji, Azerbajdžanu, RSF pa v tej luči izpostavlja tudi Srbijo. Poročilo je kritično do poskusov prevzemov medijev, kot primer pa navaja poskuse italijanske koalicijske stranke Liga za prevzem tiskovne agencije AGI, ki je druga največja v državi.

Grožnjo tako novinarjem kot demokraciji nasploh pa predstavlja tudi umetna inteligenca, pri čemer je RSF spomnila na predvolilni lažni audioposnetek slovaške novinarke Monike Todorove, ki je ena prvih žrtev takšnih novih tehnologij iz novinarskih vrst.

Prvo mesto na lestvici je kljub nekoliko nižjemu političnemu kazalniku ohranila Norveška, sledita ji Danska in Švedska. Na dnu lestvice so po novem Afganistan, Sirija in Eritreja. Na vrhu lestvice sicer prevladujejo evropske države, še posebej članice EU-ja. A kot navaja poročilo, so tudi znotraj unije države, kjer je svoboda medijev na preizkušnji, pri čemer so izpostavljene Madžarska, Grčija in Malta.