Potem ko je vlada na včerajšnji seji nadzornemu svetu Slovenske tiskovne agencije (STA) predlagala razrešitev direktorja Bojana Veselinovića, ker da ugotavlja številne kršitve zakonskih obveznosti, so se na njeno odločitev odzvali v Sindikatu novinarjev (SNS) in Društvu novinarjev Slovenije (DNS). Kot so izpostavili, vlada nadaljuje svoje nezakonite napade na avtonomijo Slovenske tiskovne agencije in s tem na infrastrukturo obveščanja državljanov in medijev v slovenskem prostoru.
V novinarskih organizacijah so prepričani, da je nadzorni svet tisti, ki najbolje pozna poslovanje STA-ja in poslovne odločitve direktorja, ki je do zdaj užival njihovo podporo, zato se sprašujejo, na podlagi katerih dokazov se je vlada odločila za "poskus kriminalizacije delovanja direktorja in nadzornega sveta STA-ja" in na podlagi česa so ministri podprli sklep, ki je "de facto kazenska ovadba in prijava kršitev delovni inšpekciji". Po poročanju medijev naj bi se ministri strinjali s predlaganimi sklepi, ker naj bi izvajanje nadzora policije in delovne inšpekcije le predlagali, končno odločitev pa prepustili drugim institucijam.
"Opozarjamo, da gre za izjemno hude obtožbe, kar sum na kaznivo dejanje nedvomno je, ki jih noben minister ne bi smel sprejeti zlahka in brez tehtnih dokazov. Vlado zato pozivamo, da javnosti predstavi argumente, na podlagi katerih je sprejela odločitev. Stališče ministrov, da ne gre za pritisk, ker vlada drugim institucijam le predlaga nadzor, je popolno sprenevedanje, saj gre dejansko za neposreden pritisk politike na vodstvo in nadzorni svet STA-ja," sta v skupni izjavi zapisala izvršni odbor SNS-a in upravni odbor DNS-ja.
Predlog notranjemu ministrstvu vidijo kot povračilni ukrep
Kot so še poudarili, postopke razrešitve direktorja urejata tako zakon o STA-ju kot zakon o gospodarskih družbah, vlada pa da za razrešitev sploh ni pristojna, ampak je ta izključno v pristojnosti nadzornega sveta. "Zakon postopke imenovanja in razrešitev direktorja namenoma ureja tako, da vsakokratna vlada ne bi imela skušnjave nastavljati lastnih kadrov na vrh agencije in bi bilo njeno vodenje lahko stabilnejše ter bi presegalo en vladni mandat." Dodali so, da so po zakonu o STA-ju člani nadzornega sveta pri svojem delu samostojni in neodvisni ter pri svojem delu niso vezani na mnenje ali navodila tistih, ki so ga imenovali oziroma izvolili. Zato predlog notranjemu ministrstvu, da preveri odgovornost predsednika in članov nadzornega sveta, vidijo kot nedopustni pritisk na nadzorni svet STA-ja oz. povračilni ukrep zoper nadzorni svet, ki "neutemeljenemu in nezakonitemu predlogu vlade ne želi slediti".
Po mnenju novinarskih organizacij vlada za sesuvanje nacionalne tiskovne agencije zlorablja policijo.
"Usmerjanje policije s strani notranjega ministrstva je namenjeno izključno odpravi pomanjkljivosti na posameznih delovnih področjih policije. Ministrstvo policiji po zakonu in notranjih pravilih ne more naložiti, da preveri odgovornost predsednika nadzornega sveta in članov nadzornega sveta, ali je šlo pri njihovem izvajanju nadzora za kršitev zakona o gospodarskih družbah. Seveda tudi ne naložiti preverjanja kršitev direktorja, ki so v izključni pristojnosti nadzornega sveta," še izpostavljajo.
Ob tem državo znova pozivajo, da poskrbi za stabilno financiranje zakonsko določenih obveznosti, ki jih STA izvaja v okviru javne službe, predsednika vlade pa, da v imenu kratkoročnih političnih potreb preneha s povečevanjem tveganj in negotovosti za zaposlene na STA-ju, tudi za ceno uničevanja javnega servisa in verodostojnega obveščanja državljanov. K temu, da preprečijo uničevanje agencije in dosežejo, da bo vlada spoštovala sprejeto voljo zakonodajalca, pa so znova pozvali tudi državni zbor in poslance.
Na pravosodnem ministrstvu so se zavili v molk
Tako ni bilo ministrov za obrambo in za delo Mateja Tonina in Janeza Ciglerja Kralja iz NSi-ja. Infrastrukturni minister Jernej Vrtovec dogajanja ne komentira. Prav tako na seji ni bilo šolske ministrice Simone Kustec iz SMC-ja. Minister za javno upravo Boštjan Koritnik, prav tako iz kvote SMC-ja, pa je za Večer dejal, da omenjenemu vladnemu sklepu ni ugovarjal. Vendar pa pričakuje, da bo vlada spoštovala dopolnilo k sedmemu protikoronskemu zakonu za izplačilo vseh zaostalih obveznosti do STA-ja, ki je bilo sprejeto na predlog poslanske skupine SMC-ja.
Ukom odgovarja nevladnim organizacijam: Direktor STA-ja v svojih izjavah jasno in namerno zavaja in laže
Potem ko so nevladne organizacije, ki se borijo za svobodo medijev in organizacije s področja novinarstva, v torek v pismu Evropski komisiji izrazile zaskrbljenost zaradi poslabšanja svobode medijev v Sloveniji in vnovičnih napadov premierja Janeza Janše na neodvisnost Slovenske tiskovne agencije, je Urad vlade za komuniciranje (Ukom) zavrnil njihove očitke. V odgovoru Mednarodnemu inštitutu za tisk (IPI), Evropskemu centru za svobodo medijev (ECPMF), Evropski zvezi novinarjev (EFJ), OBC Transeuropi ter Novinarjem brez meja (RSF) na Ukomu odgovarjajo, da "so se postavili na eno stran in da druge strani niso vprašali za njeno plat zgodbe". Tako glede STA-ja navajajo, da se seveda strinjajo, da je položaj nevzdržen, "vendar pa nismo prepričani, ali ste v celoti seznanjeni z razmerami".
V odgovoru, pod katerim je podpisan njegov direktor Uroš Urbanija, nato Ukom večinoma ponavlja očitke na račun Slovenske tiskovne agencije in njenega direktorja Bojana Veselinoviča.
Tako novinarske organizacije med drugim opozarja, da je upravni del STA-ja z zakonom jasno ločen od uredniškega. "Vsaka povezava med njima predstavlja poskus politizacije uredniškega kolegija in novinarstva, kar je direktor Veselinovič v zadnjem času uporabljal za prikrivanje svojih poslovnih aktivnosti," piše v odgovoru.
V njem Ukom tudi zanika, da bi kateri od uradnikov trenutne vlade skušal vplivati na uredniški kolegij ali direktorja STA-ja. Navaja pa tudi, da niso spraševali, zakaj je agencija o nečem poročala, o nečem drugem pa ne. "So pa zahteve Ukoma po statističnih podatkih od STA-ja nekaj povsem drugega," so poudarili. Po njihovih navedbah so ti podatki potrebni za utemeljitev financiranja STA-ja.
Iz enega od javno objavljenih dopisov Ukoma sicer izhaja, da ga je "z vidika objektivnosti poročanja" denimo zanimalo, zakaj STA ni objavil novice o tem, koliko zaposlenih je oziroma ni podprlo določene izjave, ki jo je povzel STA.
Hkrati pa so glede odzivov vlade na Ukomu v odgovoru organizacijam Veselinoviču očitali, da "v svojih izjavah jasno in namerno zavaja in laže, kar je po našem mnenju nesprejemljivo". "Če menite, da lahko direktor Veselinovič laže in zavaja javnost, vlada pa ne sme odgovoriti, nam, prosimo, sporočite svoje stališče," so še zapisali na vladnem uradu za komuniciranje.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje