Vlada je na seji sprejela predlog novele zakona o osnovni šoli, ki prinaša številne novosti, med drugim na področjih nacionalnega preverjanja znanja, razširjenega programa, pravic učencev za šolanje na domu, uvajanja tujih jezikov in pravic učencev s posebnimi potrebami.

Minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda je na novinarski konferenci pojasnil, da sprememba zakona uvaja nacionalno preverjanje znanja (NPZ) tudi za učence tretjega razreda in uvaja možnost, da se dosežki NPZ-ja upoštevajo kot eno izmed meril pri izbiri kandidatov ob morebitni omejitvi vpisa v srednješolske programe.

Felda je v odgovoru na vprašanje, kaj pomeni "možnost" upoštevanja rezultatov NPZ-ja pri vpisu na srednje šole, odgovoril, da bodo naknadno potrebne tudi spremembe zakonov, ki urejajo delovanje srednjih šol. Treba bo "postaviti tudi neko mejo, torej v kolikšni meri se upošteva uspeh v osnovni šoli in v kolikšni meri dosežek nacionalnega preverjanja znanja v devetem razredu". Zakon o osnovni šoli zgolj odpira možnost upoštevanja NPZ-ja pri vpisu, potrebni pa bodo še pogovori z ravnatelji srednjih šol in drugimi strokovnjaki.

Fedja je še pojasnil, da bodo učenci, ki se bodo s 1. septembrom 2024 vpisali v deveti razred, vedeli, da bodo morali opravljati nacionalni preizkus znanja v devetem razredu. Kar pomeni, da bo morala biti zakonodaja, ki se nanaša na delovanje srednjih šol, spremenjena do septembra 2025.

Neobvezni izbirni predmeti se ne bodo več ocenjevali

Predlog novele predvideva tudi nov koncept razširjenega programa, v katerega spadajo podaljšano bivanje, dopolnilni in dodatni pouk, dodatna učna pomoč in neobvezni izbirni predmeti. Razširjen program se bo po novem preoblikoval v izvajanje vsebin s področij gibanja, zdravja, kulturne in državljanske vzgoje ter z vsebinami s področja vseživljenjskega učenja. Minister je dejal, da se bodo učenci v program vključevali prostovoljno, kar med drugim pomeni, da se neobvezni izvirni predmeti, ko bodo postali del vsebin razširjenega programa, po novem ne bodo več ocenjevali. Šola bo program izvajala pred ali med poukom ali po njem.

Obvezni prvi tuji jezik v prvem razredu osnovne šole

Novela zakona uvaja tudi obvezni prvi tuji jezik v prvi razred osnovne šole. Prvi tuji jezik je v prvem razredu poskusno uveden že dalj časa. "Ugotovljeno je bilo, da je bilo v pouk prvega tujega jezika že v šolskem letu 2016/2017 vključenih kar 92,73 odstotka učencev, delež pa se je vsako leto povečeval." Minister je dodal, da v tem šolskem letu pouk tujega jezika v prvem razredu obiskujejo tako rekoč vsi učenci.

Za uvedbo obveznega drugega tujega jezika pa po pojasnilu Felde ni bilo dovolj soglasja. "Zagotovo bo to prej ali slej v zakonu, je pa tu potreben premislek o spremembah predmetnika," je dodal.

Izobraževanje na domu

Zakon vključuje tudi spremembe na področju izobraževanja na domu. Odslej naj bi bili izobrazbeni standardi enakovredni s tistimi, ki jih imajo učenci, ki se izobražujejo v šoli. "To pomeni, da bodo morali učenci, ki se izobražujejo na domu, po novem opravljati izpite iz vseh predmetov posameznega razreda." Starši bodo po spremembi zakona morali napovedati izobraževanje na domu do 16. avgusta, in ne do 31. avgusta za prihajajoče šolsko leto. Uvaja se tudi možnost prekinitve izobraževanja na domu med šolskim letom in s tem vključitve učenca v izobraževanje na šoli. Tistim učencem, ki bodo pri ocenjevanju neuspešni, se bodo pravice izobraževanja na domu lahko omejile.

Spremembe na področju izobraževanja otrok s posebnimi potrebami

Uvajajo se tudi spremembe na področju izobraževanja otrok s posebnimi potrebami. Uvaja se pouk slovenskega znakovnega jezika in jezika gluhoslepih. Zakon bo po novem omogočil organizacijo počitniškega varstva za otroke s posebnimi potrebami, s čimer naj bi rešil problematiko težavnejšega vključevanja otrok s posebnimi potrebami v druge organizirane oblike varstva. Ureja se možnost podaljšanja statusa za tri leta za učence, ki obiskujejo program osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom. Zakon podrobneje ureja tudi problematiko izobraževanja na domu za učence s posebnimi potrebami, ki je bila po ministrovih besedah do zdaj urejena le s pravilniki.