Kot je še pojasnil Tonin, imajo zbranih že dovolj podpisov za vložitev interpelacije. Za razrešitev ministra sicer potrebujejo najmanj 46 poslanskih glasov, ki pa jih opozicija nima.

"Ta politika je improvizirana, nedosledna, neučinkovita, nejasna in nenačelna," je razvidno iz dokumenta, ki so ga pridobili na Radiu Slovenija, je poročala Tanja Starič. Erjavcu prav tako očitajo, da se glas Slovenije v evropskih institucijah ne sliši in da se preveč posveča odnosom z Rusko federacijo in državami zahodnega Balkana. Ob tem pa zanemarja odnose z ZDA in evropskimi članicami. Prav tako po mnenju NSi-ja ne izvaja sklepov parlamentarnega odbora za evropske zadeve, oponesli so mu tudi, da je država zaradi njegovih protislovnih izjav v povezavi z begunsko krizo "dosegla nov rekord pri peki zarečenega kruha".

V očeh opozicijske stranke je odgovoren tudi, ker ni ukrepal proti slovenskim diplomatom v tujini, ki so po mnenju NSi-ja zagrešili hude nepravilnosti. Ministra celo sumijo, da je v posameznih primerih ravnal koruptivno.

Erjavec se je že odzval in dejal, da je interpelacijo pričakoval. Kot je dejal, je bil že čas, da od besed preidejo k dejanski vložitvi interpelacije. "Glede na do zdaj vložene interpelacije sem zdaj jaz na vrsti," je še zapisal in dodal, da upa, da bodo z interpelacijo predlagatelji uspeli, saj bo šlo v nasprotnem ponovno za izgubljen dan v parlamentu.

Erjavec bo tako drugi minister vlade Mira Cerarja, zoper katerega bo opozicija vložila interpelacijo. Septembra se je namreč v DZ-ju zagovarjala notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar, ki so ji v SDS-u očitali odgovornost za posledice aretacije nekdanjega kosovskega premierja Ramusha Haradinaja. Za interpelacijo je takrat glasovalo 25 poslancev, proti pa 50.

Ustava sicer določa, da lahko najmanj 10 poslancev sproži v DZ-ju interpelacijo o delu vlade ali posameznega ministra. Ta se vloži pisno in se predloži predsedniku državnega zbora, ki z njo takoj seznani poslance in jo hkrati pošlje predsedniku vlade oziroma ministru, na katerega se nanaša. Hkrati jima predsednik parlamenta določi rok za odgovor, ki pa ne sme biti krajši od 15 in ne daljši od 30 dni. O interpelaciji DZ praviloma odloča že na svoji prvi naslednji seji.