"Vladi bom predlagal, da če v tem letu nobena druga članica EU-ja Palestine ne bo priznala, mi to storimo do konca leta," je v aprilskem intervjuju za MMC jasno napovedal minister Karl Erjavec. Ob koncu leta pa je jasno, da priznanja ne bo, niti predloga zunanje ministrstvo (MZZ) oziroma vlada še ni podala. Kot kažejo odgovori z MZZ-ja in iz DZ-ja, je priznanje preloženo v nedoločeno prihodnost.

Potem ko je Združena levica jeseni leta 2014 podala pobudo, naj Slovenija prizna Palestino kot neodvisno in suvereno državo v mejah iz leta 1967, je predlog naletel na precejšnje odobravanje koalicijskih strank. Vse so namreč izrazile naklonjenost priznanju, a ga na seji odbora DZ-ja za zunanjo politiko 28. novembra 2014 vendarle niso podprle. Je pa odbor sprejel tri sklepe, od katerih v prvem "od Vlade Republike Slovenije zahteva, da ob upoštevanju vseh vidikov in učinkov Državnemu zboru Republike Slovenije predloži sklep o priznanju države Palestine".

Z MZZ-ja so nam na vprašanje, v katerii fazi je postopek priznanja, odgovorili, da je vlada 2. julija 2015 pričela obravnavo gradiva o sedanjem stanju ter učinkih in vidikih priznanja Palestine. Kot so sporočili, vlada sicer "podpira priznanje Palestine kot suverene in neodvisne države, ob tem pa se postavlja vprašanje najbolj primernega trenutka za sprejem odločitve o priznanju".

MZZ korak nazaj od napovedi ministra
O "primernem" trenutku je sicer govoril tudi minister Erjavec, ki je aprila priznanje napovedal, če ga bo Slovenija izvedla v skupini dveh ali več članic EU-ja. Ob tem je dodal, da bo Slovenija Palestino do konca leta priznala tudi sama, če tega druge članice ne bodo storile. Na MZZ-ju se zdaj očitno vračajo k prvotni zamisli, torej priznanju le v okviru skupine več članic. "Namera Vlade RS je priznanje Palestine v trenutku, ko bo le-to imelo sporočilno vsebino in politično težo v mednarodni skupnosti, predvsem v smislu vpliva na stanje na terenu in možnosti konkretnega prispevanja k oživitvi bližnjevzhodnega mirovnega procesa," sporočajo z ministrstva.

Vlada čaka na DZ, DZ čaka na vlado
Ne samo, da vlada zahteve odbora po sklepu o priznanju v več kot letu dni ni izpolnila, ampak sta vlada in DZ ustvarila nekakšen začaran krog, ki izvedbo priznanja dodatno zavlačuje in onemogoča. Vlada je namreč obravnavo vidikov in učinkov priznanja Palestine 2. julija prekinila in "sklenila, da jo bo nadaljevala po ponovni razpravi na Odboru za zunanjo politiko RS (OZP)".

Iz DZ-ja medtem sporočajo ravno nasprotno. Kot so pojasnili za MMC, je OZP tisti, ki čaka vlado in ne obratno. "OZP je 28. 11. 2014 vlado s sklepom obvezal za pripravo ustreznega vladnega sklepa, ki ga bo potem OZP kot matično delovno telo obravnaval," so sporočili. Kot so pojasnili, mora DZ tako sprejeti sklep vlade, ga uvrstiti v terminski program svojega dela, šele takrat bo tudi določeno, kdaj bo sklep vlade obravnaval OZP. Po razpravi na OZP-ju pa bo o sklepu odločal še DZ. Vse se torej začne s sklepom vlade (ki ga je OZP zahteval že pred letom dni), vlada pa s sklepom čaka na OZP.

Iz 2015 v 2016. Iz 2016 v ...?
Z MZZ-ja so sporočili, da se "proces priznanja lahko izvede v razmeroma kratkem času, pri čemer je možno, da do tega namesto konec leta 2015 pride v letu 2016". "Slovenija daje prednost priznanju skupaj s še kakšno državo članico EU-ja, še vedno pa je odločena, da to stori tudi sama, če kratkoročno takšne odločitve ne sprejme nobena druga država članica EU-ja." Ni sicer jasno, kaj pomeni "kratkoročno", gotovo pa je, da do priznanja Palestine tudi teoretično ne bo prišlo v prvih mesecih leta 2016.

Naslednja predvidena seja OZP-ja bo 20. januarja, a vprašanje Palestine ni na dnevnem redu. Tudi februarja DZ ne bo obravnaval priznanja. Tako je bilo namreč odločeno na Kolegiju predsednika DZ-ja 4. decembra 2015, ko sta proti uvrstitvi sklepa o priznanju Palestine v februarski program dela glasovala SMC in DeSUS. Za sta glasovala ZL in SD.

ZL: V ozadju zavlačevanja tudi strah
"Ni racionalne razlage, zakaj Slovenija tega ne bi storila," je o zavlačevanju priznanja za MMC dejal poslanec ZL-ja Matej T. Vatovec. Kot je dejal, najde koalicija vedno nove razloge, da se še malo počaka. Tako prvič čas ni bil primeren, ker naj bi se morali po besedah finančnega ministra Dušana Mramorja še nekje zadolžiti, zato naj pred tem ne bi bilo dobro odpirati te teme, je dejal Vatovec. Nato je vlada dejala, da čaka na priznanje v okviru skupine EU-držav. Kot je dejal Vatovec, Erjavec išče "svoj magični ustrezni trenutek".

Zdaj se čaka tudi na obisk izraelskega parlamentarnega odbora za zunanjo politiko, ki je poslal prošnjo, da pride v Ljubljano predstavit svoj vidik. To bi se sicer moralo zgoditi že novembra, a je bilo prestavljeno. Kot je še dejal Vatovec, je tudi to eden od Erjavčevih razlogov, zakaj bi bilo treba še malo počakati s priznanjem. A po Vatovčevem mnenju je eden močnejših razlogov za oklevanje Slovenije strah pred tem, kaj si bodo močnejše države članice EU-ja, tukaj misli predvsem na Nemčijo kot izrazito proizraelsko državo, mislile o slovenskem priznanju in kako bi to vplivalo na medsebojno gospodarsko sodelovanje.

Je zdaj ovira Türkova kandidatura?
V dobro obveščenih krogih se medtem pojavlja opozorilo, da je treba kot novo okoliščino upoštevati tudi kandidaturo Danila Türka za generalnega sekretarja Združenih narodov, ki jo je vlada nedavno tudi uradno podprla. "Uspešna kandidatura bi bila izrednega pomena za Slovenijo," so takrat sporočili iz vlade.

Priznanje Palestine v času Türkove kampanje bi utegnilo njegove možnosti za uspeh precej okrniti. Kandidata oziroma kandidatko za generalnega sekretarja oziroma sekretarko mora namreč Generalni skupščini ZN-a predlagati Varnostni svet, v katerem pa imajo ZDA, neomajna zaveznica Izraela, kot ena od stalnih članic pravico veta. Ravno vprašanje Palestine naj bi bila "slabost" sicer močne bolgarske kandidatke za generalno sekretarko, Irine Bokove, generalne direktorice Unesca. V času njenega vodenja, leta 2011, je bila namreč Palestina sprejeta v to organizacijo, zaradi česar so Izrael in ZDA celo prenehale vplačevati svoj del sredstev za delovanje Unesca.

Da bi bila Türkova kandidatura dejavnik pri (ne)priznanju Palestine ni izključeno, meni častni predsednik Slovenskega društva za mednarodne odnose in nekdanji veleposlanik Jožef Kunič, vendar sam o tem močno dvomi. Ob tem pravi, da je treba biti pri priznanju "zelo previden, da Slovenija ne zaide v kakršne koli težave na zunanjepolitičnem področju". Kunič, ki sicer meni, da je "načelno prav, da bi se Palestina priznala", ima glede priznanja predvsem politične pomisleke. Priznanje Palestine v mejah iz leta 1967 bi namreč "na neki način prizadelo Izrael", kar bi se odrazilo v političnih odnosih Slovenije s to državo.

To bi neizogibno povzročilo tudi trenja v odnosih z Washingtonom, kot pravijo poznavalci, pa se bo Slovenija do izvolitve naslednika ali naslednice Ban Ki Muna (novi mandat se začne z letom 2017), vzdržala kakršnih koli ravnanj, ki bi lahko vznemirila katero od stalnih članic Varnostnega sveta.

Vprašanje "politične oportunosti"
Medtem ko Kunič težavo vidi tudi v tem, da naj ne bi bilo jasno, v okviru katerih meja naj Palestino priznamo, pa Vasilka Sancin, predstojnica katedre za mednarodno pravo na Pravni fakulteti v Ljubljani, glede tega, ali Palestina izpolnjuje pogoje za državo, meni, da nesporno jih, saj je treba spoštovati zavezujoče resolucije Varnostnega sveta ZN-a, ki Izrael pozivajo k umiku z okupiranih ozemelj na meje pred vojno leta 1967, torej na t. i. zeleno črto iz leta 1949, poleg tega pa je bil Palestini tudi že leta 2012 v Generalni skupščini ZN-a priznan status države opazovalke. "Mednarodnopravno so kriteriji za priznanje izpolnjeni."

Kunič sicer opozarja, da palestinska samouprava ne nadzira vsega ozemlja, ki naj bi ga obsegala država Palestina. Tudi Vasilka Sancin poudarja, da je eno od meril za priznanje dejanska oblast nad prebivalstvom na določljivem ozemlju in da je vprašanje, ali je palestinska samouprava glede na prisotnost izraelskih okupacijskih sil učinkovita oblast. Ob tem pa izpostavlja primer Bosne in Hercegovine, kjer je mednarodna skupnost še ob priznanju njene državnosti izvrševala določene oblastne funkcije, podoben primer je tudi Kosovo. Merilo učinkovite oblasti se je s prakso torej zrelativiziralo, opozarja strokovnjakinja za mednarodno pravo.

Po njenem mnenju so tako slovenski razlogi za dozdajšnje nepriznanje Palestine nedvomno predvsem politični. "Z vidika mednarodnega prava priznanje palestinske državnosti ne bi smelo biti sporno, vprašanje pa je, kdaj je politično oportuno". Samo priznanje je namreč politično dejanje in "običajno odvisno od presoje državnih interesov v konkretnem položaju".

Učinek slovenskega priznanja?
Kakšen pa je sploh namen priznanja, glede katerega tudi zagovorniki pravic Palestincev niso enotni? Slovensko priznanje sicer ne bi imelo zelo velikega vpliva, bi bilo pa simbolno zelo pomembno, menijo v ZL-ju. Kot je dejal Vatovec, je namreč treba doseči, da mednarodna skupnost Izraelu dokončno pove, naj preneha s svojim početjem. S tem se strinja tudi Vasilka Sancin. "Moje osebno mnenje je, da je potrebno enkrat reči 'zdaj je dovolj', še posebej glede širjenja nezakonitih naselbin. Z vsako širitvijo se namreč zmanjšuje možnost normalnega preživetja palestinske države, kadar koli bi že bila polno priznana. Mislim, da s tem ne bi smeli odlašati in bi morali tako na ravni države in vseh regionalnih organizacij ves čas obsojati vsakokratno nadaljevanje gradnje zidu ali naselbin na tem ozemlju."

EU in Slovenija pa sta daleč od resnične obsodbe naselbin. Naj spomnimo, da EU uradno izraelske naselbine na palestinskih ozemljih označuje za nezakonite in neupravičene, vseeno pa - sicer brez oprostitve carinskih dajatev, kot velja za veliko drugih izraelskih izdelkov - omogoča uvoz izdelkov iz prav teh naselbin.

Pa odnos z Izraelom?
Priznanje Palestine naj bi torej spremenilo politični odnos Slovenije z Izraelom, kaj pa gospodarskega? Vatovec meni, da Slovenija z Izraelom že zdaj ne bi smela imeti običajnega odnosa. EU je sicer nedavno sprejel smernice glede označevanja izvora za izraelske izdelke iz nezakonitih naselbin na palestinskem ozemlju, pri čemer bo označevanje izvora nekaterih izdelkov (sadje, zelenjava) obvezno, za druge izdelke pa bo to označevanje prostovoljno. Poleg tega je pravilno označevanje tako rekoč nemogoče zagotoviti. Vatovec tako zagovarja bojkot vseh izdelkov iz Izraela.

Samo priznanje Palestine pa na odnos Slovenije do Izraela ne more imeti nobenega pravnega učinka, meni Vasilka Sancin. "Že zdaj je namreč nesporno, da Izrael okupira območja Palestine in da s tem pridejo tudi določene omejitve glede izkoriščanja naravnih virov na tem območju. Protipravnost trgovanja s tovrstnimi izdelki je enaka pred priznanjem ali po njem," pojasnjuje.

"Nedvomno bi bilo skupinsko priznanje EU-ja veliko bolj učinkovito kot posamezna priznanja," pravi Vasilka Sancin, ki pa ob tem poudarja, da gre pri priznanju Palestine tudi za moralno vprašanje. "Z nepriznanjem Slovenija pravzaprav ničesar ne krši, ker ni dolžnosti priznanja. To je pravica države, da drugo prizna. Z moralnega vidika pa bi bila taka poteza zelo načelna, glede na to, da je ne nazadnje tudi Slovenija nastala na podlagi uresničitve svoje pravice do samoodločbe in glede na to, da gre nesporno za narod, ki že predolgo trpi zaradi nespoštovanja svoje pravice do samoodločbe."