V NSi-ju si želijo, da bi vlada predlog zakona umaknila, ga popravila in zamenjala z zakonom, ki bi plače davčno razbremenil. Ker se to ne bo zgodilo, so v NSi-ju pripravljeni narediti vse, tako pravno kot politično, da ta zakon ne začne veljati, saj je v nekaterih elementih tudi ustavno sporen. Ob tem pričakujejo nekoliko silovitejši odziv gospodarskih in obrtniških združenj, je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani še dejal poslanec Jernej Vrtovec.

Najproduktivnejši in pridni ljudje se počutijo kot drugorazredni državljani

Kot je opisal, se najproduktivnejši, inovativni in pridni ljudje, ki bi lahko ustvarjali dodano vrednost, pod vlado Roberta Goloba počutijo kot molzne krave in drugorazredni državljani. "To ni dobro in je napačen signal za podjetnike ali bodoče podjetnike," je opozoril Vrtovec in problematiziral tudi to, da je vlada predlog sprejela na dopisni seji brez usklajevanja s socialnimi partnerji in brez posvetovanja z gospodarskimi interesnimi združenji.

Po njegovih besedah je vlada obljubila dvig dodane vrednosti. "Do zdaj se dodana vrednost na zaposlenega ni popolnoma nič dvignila," je dejal. Še posebej pa je opozoril na obremenitev dela. "Namesto da bi delo razbremenjevali, da bi bilo davščin in obremenitev pri plači za zaposlenega manj, so se pod to vlado te obremenitve dvignile za kar nekaj odstotnih točk," je bil kritičen.

Sorodna novica Kakšni so predlogi davčnih sprememb, ki nas čakajo v letu 2025?

Pri tem je naštel nove obremenitve zaradi razveljavitve zakona o dohodnini prejšnje vlade, uvedbe prispevka za dolgotrajno oskrbo z julijem 2025 in obveznega zdravstvenega prispevka namesto prostovoljnega dopolnilnega zavarovanja od letošnjega leta. Omenil je še neusklajevanje dohodnine za leto 2024, davek na bilančno vsoto bank in višji davek od dohodka pravnih oseb v prihodnjih petih letih, uvedbo minimalnega davka ter zvišanje RTV-prispevka.

Država je v času epidemije covida-19 okrepila trošenje, kam pa gre ta denar, ljudje po njegovih besedah ne vidimo, saj ga ne vidimo ne v cestni in železniški infrastrukturi, ne v gospodarstvu, ne v plačah zaposlenih v javni upravi, ki so bolj ali manj enake. Vrtovec je opozoril na ohlajanje svetovne gospodarske rasti in na slabe signale iz Nemčije. "Sprašujem se, ali kdo v vladi razmišlja, na kakšen način se bo Slovenija spoprijemala s to krizo, ki trka na vrata?"

Spremembe bodo prizadele približno 15.000 podjetnikov

Sorodna novica Vlada na dopisni seji potrdila predlog davčnih sprememb

Predlagane spremembe pri normirancih bodo udarile 15.000 podjetnikov in njihovih zaposlenih. "Dejansko uničujemo nekaj, kar je več kot 12 let delovalo zelo dobro in učinkovito," je opozoril. Ocenil je, da "gre za ideološki boj vlade proti zasebnikom, za sovražno nastrojenost zasebnemu kapitalu". Ocenil je, da je vlada z 12 milijoni evrov skupnega finančnega učinka sprememb na letni ravni "ubila celo kravo, da je dobila en zrezek".

Vrtovec je opozoril še na druge davčne spremembe, ki so zanj prav tako popolnoma nelogične, in med njimi poudaril predlog za posebne davčne olajšave za tujce, ki pridejo v Slovenijo in ustanovijo zagonsko podjetje. "Kaj pa tisti, ki se trudijo tukaj v državi leta in leta, pa jim vlada dobesedno zateguje pas? Te stvari je treba izenačiti za slovenske in za tuje državljane," je dejal in opozoril na ustavno spornost.

Koalicija predeluje ključne zakonodajne predloge za jesen

Koalicijski partnerji so ob aktualni zakonodaji na današnjem posvetu dorekli tudi teme, ki bodo v ospredju na koalicijskem vrhu prihodnji teden. Tedaj bo na dnevnem redu pregled izpolnjevanja koalicijske pogodbe, koalicijski partnerji pa bodo začrtali tudi smer, ki jo bodo ubrali do izteka mandata.

SD je pričakoval pogovor tudi o davčnem svežnju

V koalicijskem SD-ju so se sicer na današnji sestanek podali s pričakovanjem, da se pogovorijo tudi o predlaganem davčnem svežnju, ki ga je vlada pretekli teden poslala v parlamentarni postopek. Minister za gospodarstvo in predsednik SD-ja Matjaž Han je namreč pretekli četrtek, ko je predlog obravnavala vlada, dejal, da gospodarsko ministrstvo za zdaj ni zadovoljno z vsemi rešitvami iz svežnja, ter izrazil željo po dodatnih usklajevanjih.

Kot je Han povedal ob prihodu na usklajevanja, ministri SD-ja na dopisni seji predlogov davčnih sprememb niso podprli. So namreč zadržani, a velja, da če ministri na dopisni seji izrecno ne nasprotujejo predlogom, pomeni, da so za. Danes tako pričakujejo pogovor o tem, kaj je v fazi sprejemanja zakonov še mogoče spremeniti, in sicer predvsem glede predlaganih ukrepov, ki se tičejo čezmejnih delavcev in normirancev. "Vse bomo danes povedali na tem sestanku, zdaj nisem več v funkciji, da bi reševal vse težave na ulici," je dejal Han.

A po njegovih besedah SD za zdaj ne načrtuje vlaganja lastnih dopolnil. "Vlada je ta trenutek še celota, mi vemo, kje so težave in jih bomo poskusili reševati," je zatrdil. Obenem je ocenil, da so odnosi v koaliciji odlični, a da to ne pomeni, da koalicijski partnerji ne morejo imeti drugačnih stališč ali pogledov. Po pogovorih je Han dejal, da bodo v DZ-ju še potekala usklajevanja, saj je zakon "živ, dokler ni sprejet" in ga je torej mogoče "reševati" z dopolnili.

Levica je predlagane ukrepe na dopisni seji že podprla

Ministri Levice so medtem predlagane ukrepe na dopisni seji vlade podprli, je ob prihodu na sestanek dejala koordinatorica Levice Asta Vrečko. DZ sicer še ni obravnaval sprememb, zato meni, da je še prostor za pogovor. "Treba pa je povedati, da gre za prvi del napovedane davčne reforme. Za nas v Levici je ključno, da se pogovarjamo o pravični davčni reformi, kjer pa je seveda prioritetno, kaj se bo dogajalo v drugem delu, in to je obdavčitev premoženja," je poudarila Vrečko.

Koalicijski partnerji sicer še niso konkretno odgovorili na vprašanja, kje so po opravljenih pogovorih še odprte možnosti za spremembe predlaganega davčnega svežnja, je pa Han poudaril, da je to tema, ki je primerna za razpravo tudi na koalicijskem vrhu.

Pred "začetkom novega cikla" ob drugi polovici mandata se bodo tako po besedah Vrečko prihodnji teden pogovorili o tem, kam želi koalicija iti do konca mandata. Tako v SD-ju kot Svobodi so danes med prioritetami poudarili popoplavno sanacijo in posamezne zdravstvene zakone. Zadnje so poudarili tudi v Levici, kjer zatrjujejo, da so zanje ključne tudi vse teme, ki se dotikajo resorjev v njihovi kvoti in obravnavajo pravično ter solidarno družbo. Sajovic je med prioritetami naštel še varnost državljanov.