"Status zagovornika načela enakosti ni pravilno urejen, prav tako ni ustrezno opredeljen njegov položaj v primerjavi z varuhom človekovih pravic. To bo zagotovo v poročilu Odbora Sveta Evrope za boj proti rasizmu in nestrpnosti," je še napovedal Thürer.

Opozorilo Evropske komisije
Zagovornik načela enakosti namreč v Sloveniji ščiti pred diskriminacijo, a je že leta samo državni uradnik brez pravne in druge strokovno-tehnične podpore za učinkovito sankcioniranje diskriminacije. Na to je Slovenijo spomladi opozorila tudi Evropska komisija, ker obstoječa rešitev namreč ni skladna z evropskim pravnim redom.

Ministrstvo dobilo podaljšan rok
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ), kjer domuje zagovornik načela enakosti Boštjan Vernik Šetinc, pa je Evropsko komisijo zaprosilo in dobilo podaljšan rok za ureditev njegovega statusa, so za MMC pojasnili na ministrstvu in dodali, da je bil prvotni rok Evropske komisije 29. april, a je zdaj prestavljen za pol leta. "Aktivno smo se odzvali na pismo Evopske komisije in na bilateralnem sestanku predstavili prizadevanja vladne strani za izboljšanje situacije. Ob tem smo izpostavili, da je za napredek pomembno sodelovanje in konsenz vseh akterjev, ki so vključeni v to področje. Predstavniki Evropske komisije so podprli prizadevanja vlade in omogočili, da se podaljša navedeni rok za odziv." Pojasnjujejo še, da gre zgolj za vprašanje Evropske komisije kot varuhinje evropskega pravnega reda in nikakor ne za začetek kakršnega koli postopka prosti Sloveniji.

Tudi ECRI preverja napredek ali nazadovanje
Tričlanska delegacija ECRI-ja je sicer ta teden opravila številne sestanke s predstavniki ministrstev, vladnih uradov, občin, kjer živijo Romi, ter z nevladnimi organizacijami, ki delajo na področju diskriminacije.
Ponovno o stvareh, o katerih je ECRI že poročal
Preverjali so, ali je Slovenija napredovala ali nazadovala glede diskriminacije v primerjavi z zadnjim poročilom ECRI-ja, ki je bilo objavljeno leta 2007.
"Dotaknili smo se veliko vprašanj, ki so že vsebovana v našem predhodnem poročilu. Zanimal nas je razvoj na številnih področjih, ki so že takrat bila omenjena," je za MMC dejal član delegacije Kut Gün. Diplomatsko se je izognil odgovoru na vprašanje, ali je torej Slovenija napredovala, stagnirala ali nazadovala pri reševanju vprašanja izbrisanih, Romov ter glede mehanizmov za zaščito pred diskriminacijo. »Težko komentiram, ker imamo ogromno število podatkov, ki jih moramo obdelati, se o njih pogovoriti. Na koncu bo plenarna skupščina našega odbora, na kateri bomo govorili o poročilu in šele potem bo slednje tudi javno dostopno,« je pojasnil postopek ECRI-ja, ki bo letos poleg Slovenije bo obiskal še Romunijo. Objavo poročila lahko pričakujemo šele decembra naslednje leto.

Vedno so možnosti za izboljšave
Thürer je še izpostavil pomembnost, da je delegacija ECRI-ja obiskala tudi romsko naselje pri Kočevju. »Vedno je težko posploševati. Na eni strani so številke, zakoni, drugo pa je, ko se pogovarjaš z ljudmi iz oči v oči. Takrat dobiš konkretno sliko težav,« je dejal. Na vprašanje, ali so mogoče izboljšave glede Romov, pa je odgovoril: "Vedno so možnosti za izboljšave."