Gradnja južne železnice je predstavljala velik dosežek, saj proga poteka od močvirnatega Ljubljanskega barja, prek kamnitega Krasa. Poleg impozantnega 561 metrov dolgega borovniškega viadukta so morali zgraditi šest predorov. Borovniški most so zgradili iz petih milijonov posebej oblikovanih žganih opek. Kljub poškodbam v drugi svetovni vojni so ga vsakič uspeli obnoviti, pozneje pa so ga podrli zaradi strohnelih lesenih pilotov.

Gradnja proge je sovpadala z velikimi političnimi, družbenimi in gospodarskimi spremembami v monarhiji, vplivala pa je tudi na gospodarski razvoj in pospešitev transporta, je dejal minister za infrastrukturo Peter Gašperšič.

Vlaganja tudi danes
Ob tem je poudaril, da tudi danes izvajajo projekte na področju železniške infrastrukture, pri čemer je eden najpomembnejših projektov posodobitev železniškega omrežja. "V gradnjo in obnovo železniške infrastrukture smo v pretekli finančni perspektivi že vložili več kot 900 milijonov evrov, v tekoči perspektivi pa načrtujemo še za dve milijardi evrov projektov. Glavni del pri tem predstavlja projekt izgradnje drugega tira med Divačo in Koprom," je poudaril Gašperšič.

Evropska komisarka za promet Violeta Bulc pa je poudarila, da Evropska komisija podpira projekt izgradnje drugega tira. Razvoj železnic je označila za svojo prioritetno nalogo, saj se s tem umika tovornjake s cest in zmanjšuje število prometnih nesreč. "Železnice so tudi tiste, ki pomagajo k razogljičenju prometa," je še dodala komisarka.

Otroško igrišče po žledolomu
Zbrane na proslavi je nagovoril tudi generalni direktor Slovenskih železnic Dušan Mes, ki je obljubil prebivalcem Borovnice donacijo za izgradnjo otroškega igrišča, saj so prebivalci najbolj trpeli v času žledoloma. Med januarjem 2014 in septembrom 2015 je zaradi žleda po progi mimo Borovnice vsak dan peljalo več kot 120 dizelskih vlakov. "Ravno Borovnica je bila najbolj prizadeto območje, saj so se tu menjavale lokomotive," je spomnil Mes.