Mineva četrt stoletja od začetka nastajanja Manevrske strukture narodne zaščite (MSNZ). Obletnico so zaznamovali tudi v vojašnici Edvarda Peperka v Ljubljani, kjer so proslavo začeli s slovensko himno in minuto tišine za padle v osamosvojitveni vojni. Navzoče, med katerimi je bil tudi predsednik države Borut Pahor, sta nagovorili ministrici Andreja Katič in Vesna Györkös Žnidar.
Po zaslugi MSNZ-ja Slovenija med demokratične države sveta
Ministrica za obrambo Andreja Katič je poudarila, da je MSNZ prispeval k ustanovitvi lastne države in uvrstitvi Slovenije med sodobne, demokratične države sveta. "Danes je jasno, da je bila ustanovitev in delovanje Manevrske strukture ena izmed najbolj organiziranih dejavnosti v novejši slovenski zgodovini, ki je bila temelj za zaščito osamosvojitve in pripravo uspešnega vojaškega odpora proti nekajkrat močnejši zvezni vojski," je povedala Katičeva.
Spomnila je, da se je konec 80. let Sloveniji pokazala edinstvena priložnost za ustanovitev samostojne države, kar pa ob skoraj razoroženi teritorialni obrambi ni bila lahka naloga. Kot je poudarila, je bilo treba ustanoviti novo slovensko vojsko, ki bi ob morebitnem napadu branila domovino. Tako je začela nastajati Manevrska struktura, ki je zagotovila "temeljne materialne in organizacijske pogoje za prevzem teritorialne obrambe v slovenske roke". "Manevrska struktura je skupaj s slovensko milico, njeno specialno enoto in posebnimi enotami zagotavljala varnost ljudi, njihovega premoženja in izvajala varnostne dejavnosti za zavarovanje interesov novo nastajajoče države."
Od odporniške organizacije do legitimne obrambne sile
Ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar je ob tem izpostavila edinstveno vlogo Manevrske strukture: "V svetovni zgodovini težko najdemo primere, ko bi represivni organi sodelovali pri nastajanju bolj demokratičnih družbenih sistemov." Izpostavila je, da je Manevrska struktura, v kateri je sodelovalo tudi veliko pripadnikov policije, delovala po "principu od ljudi za ljudi", ter je odločilno prispevala k temu, da smo si lahko leto pozneje izbojevali samostojnost države.
"S tem, ko smo se Slovenci uprli, smo poslali jasno sporočilo, da ne želimo več slediti tujim vizijam prihodnosti in da smo si pokončno zbrali svojo pot," je povedala ministrica. Dodala je, da je Manevrska struktura samo v nekaj mesecih iz odporniške organizacije z utopičnimi cilji prerasla v legalno in legitimno obrambno silo nastajajoče slovenske države. Kot je pojasnila, to ni bila zgolj zasluga več tisoč policistov in pripadnikov teritorialne obrambe, ampak tudi civilnega prebivalstva, ki se je izkazalo kot zanesljiv partner: "Takrat se morda nihče ni zavedal veličine teh dogodkov, danes je jasno, da je bila Manevrska struktura enkraten projekt, ki je združil interese politikov, civilne družbe in varnostnih organov in tako slovensko osamosvojitveno zgodbo povzdignil med simbole narodne enotnosti."
Manevrska zaščita je začela nastajati 17. maja 1990 kot odgovor na zahtevo JLA, naj ji teritorialna obramba preda orožje. Njena naloga je bila zavarovanje osamosvojitvenih procesov, pobudnik in poveljnik pa je bil Anton Krkovič.
Enotnost je temelj za uspeh
Ravno enotnosti pa nam po mnenju Vojka Adamiča, vodje sekcije Manevrske strukture, manjka danes. Proslave se namreč niso udeležili številni, ki so leta 1990 sodelovali pri ustanovitvi Manevrske strukture. "Uspelo nam je, ker smo bili takrat enotni. Ta enotnost je bila temelj za vse, kar smo dosegli," je pomen enotnosti pojasnil Adamič.
Želeli smo si nekaj, kar je bilo utopično
Kakšno je bilo stanje pred 25 leti, je za MMC pojasnil Danijel Oplotnik iz Zreč, ki se je brez oklevanja pridružil Manevrski strukturi: "Oblačil sem si uniformo in obuval škornje, ko me je desetletna hčerka vprašala, kam grem. Še danes se spominjam, da ji nisem znal odgovoriti. Takrat je bilo ključno, da smo si želeli nekaj, kar je bilo utopično, a se je pozneje izkazalo kot čudovita resnica. Danes niso več sanje, včasih je celo mora, a vendar smo svobodni. In mislim, da smo pred 25 leti pripomogli k temu." Glavni vzrok, da danes te enotnosti, ki jo je bilo čutiti pred četrt stoletja, ni več, vidi v tem, da kljub dobrim temeljem politika ni sledila željam vseh Slovencev: "Zadeva se je preveč politizirala, preveč je zasebnih interesov in stvari, ki nimajo zveze z domovino in domoljubjem. V prihodnje bi morali znova stopiti skupaj in določene stvari postaviti na pravo mesto."
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje