Slavnostna govornica, predsednica Slovenske filantropije Anica Mikuš Kos, je poudarila, da nam lahko grozote koncentracijskih taborišč služijo kot podstat za čuječnost in hitri odziv na tokove in dogajanja, ki lahko privedejo do ponovnega množičnega trpljenja. "Tu sem kot človek, ki se odziva na veliko zlo in svari pred razraščanjem zla v socialnem tkivu sedanjega časa, poziva k dejavnemu uporu zoper tkalce zla, ki vpletajo med nas niti poniževanja, sovraštva do različnih, drugače mislečih," je dejala.

Pojasnila je, da se lahko zlu upremo na različne načine: "Preprečimo, da nam ne zavladajo pridigarji sovražnosti in nasilja, opozarjamo na krivice, ki se dogajajo v naših življenjskih prostorih, se odzovemo na majhne grde reči, ki se dogajajo v našem vsakdanu." Opozorila je na nevarnost, da v demokraciji "v imenu strpnosti, odprtih možnosti za vse, tudi za tiste, ki namenoma gojijo sovraštvo med ljudmi, spregledamo grozečo nevarnost ali se nanjo ne odzovemo, ker naivno mislimo, da nam demokracija zagotavlja varnost pred družbenimi dogajanji, ki vodijo v množično trpljenje".

Zgodovina in aktualno dogajanje kažeta, da zgodovinski spomin z leti bledi

Predsednik Taboriščnega odbora Rab - Gonars Herman Janež, ki je spregovoril v imenu Koordinacijskega odbora žrtev vojnega nasilja pri Zvezi združenj borcev za vrednote NOB-ja Slovenije, je opozoril, da žal zgodovina in tekoči dogodki kažejo, da zgodovinski spomin z leti bledi. "V malo bolj oddaljeni, a še vedno evropski bližini se je zdaj očitno popolnoma izbrisal. In to v letu 2022, ko smo pričakovali, da so neke civilizacijske norme dosežene," je dejal.

O vojni v Ukrajini je spregovoril tudi poljski veleposlanik v Sloveniji Krzysztof Olendzki, ki je prav tako nagovoril zbrane, saj so bili Poljaki poleg Francozov najštevilčnejša narodnostna skupina ujetnikov na Ljubelju. "Ko se oziramo na Auschwitz, na Mauthausen, kjer so Nemci umorili elito poljskega naroda, in na Podljubelj, ponavljamo: Nikoli več vojne, nikoli več genocida," je poudaril.

Zato moramo, kot je dejal, vsak dan govoriti o zločinski ruski invaziji v Ukrajini, ki ni le oborožen napad na mirno in suvereno evropsko državo, ampak tudi napad na evropske vrednote. "V imenu žrtev Tretjega rajha, ki so bile tukaj trpinčene, moramo podpirati državljane Ukrajine v njihovem boju za dostojanstvo, svobodo in demokracijo," je pozval.

"Tisti, ki so najzvesteje polagali vence svojim rojakom, sejejo smrt v Ukrajini"

Zbrane v spominskem parku taborišča Ljubelj sta nagovorila tudi predsednik francoskega Društva internirancev iz Mauthausna Daniel Simon in podžupan v začasnem opravljanju funkcije župana Občine Tržič Dušan Bodlaj. Slednji je pojasnil, da se iz leta v leto vračajo na ta kraj žalostnega spomina in vedno znova pozivajo svet, naj se takšne grozote nikoli več ne ponovijo.

"Najbolj žalostno je, da kljub glasnosti naših apelov ne slišijo ravno tisti, ki so najzvesteje polagali vence svojim rojakom, katerih kosti so zakopane pod to krvavo zemljo, zdaj pa sejejo smrt in razdejanje v Ukrajini," je izpostavil Bodlaj in tako spomnil tudi na ruske jetnike, ki so skupaj z drugimi sotrpini v taborišču prisilno kopali ljubeljski predor.

Pred slovesnostjo so delegacije tržiške občine, Zveze združenj borcev za vrednote NOB-ja in veleposlaništev položile vence k spomeniku Obtožujem. Garda Slovenske vojske je položila venec v imenu predsednika države Boruta Pahorja. Slovesnosti pa so se med drugimi udeležili predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič, minister za obrambo Marjan Šarec in ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik.