Ob podelitvi naziva inženirka leta, letos je to postala magistrica strojništva, razvojna inženirka za področje ogrevanja, prezračevanja in hlajenja stavb Ljupka Vrteva, smo se v oddaji Ob osmih z astrofizičarko, profesorico na novogoriški univerzi doktorico Andrejo Gomboc pogovarjali o tako imenovanih "ženskih" in "moških" poklicih.

Sorodna novica Inženirka leta 2023 je Ljupka Vrteva: "Vsaka zmore"

V Sloveniji je v naravoslovno-tehniških poklicih oziroma v znanosti statistično približno tretjina raziskovalk. So pa velike razlike na primer med vedami. V biologiji, kemiji, farmaciji je žensk več. Elektrotehnika in strojništvo pa sta še vedno področji, kjer prevladujejo moški. "Ženske tudi težje napredujemo. Znan je učinek steklenega stropa, torej da so na vodstvenih položajih po navadi pretežno moški. Nasploh velja stereotip, da ženske mogoče niso tako dobre raziskovalke. Saj se cenijo in spoštujejo, potem pa nekako prezrejo, ko je priložnost za napredovanje, ob predlaganju za nagrade. Pogosto tudi ženskam nalagajo dodatno delo, ki je manj prestižno od samega raziskovanja, na primer administrativno in pedagoško delo."

Delodajalci nezavedno ravnajo pristransko, raje zaposlujejo moške, potem pa tudi ženske same odnehajo, ker nekako začutijo, da okolje ne bo več spodbudno ali da bo prenaporno. Pomembna je tudi varnost zaposlitve, pojasnjuje Andreja Gomboc. "V znanosti pogosto nekaj let po doktoratu dobivamo pogodbe za določen čas. Govorimo o učinku puščajoče cevi. Ženske odidejo iz raziskovalnega okolja tudi zato, ker utegne biti neprijetno tekmovalno, ne pozitivno tekmovalno, ampak neprijetno. Lahko je tudi zelo toksično."

Najboljše ekipe so mešane

V znanosti je pomembno, da so raziskovalne skupine mešane, da so v njih ljudje z raznolikimi izkušnjami. "Ženske prinašajo drugačno izkušnjo, drugačen pristop k reševanju problemov." To je zlasti pomembno na področju inženirstva, pri izdelavi računalniških orodij, tudi pri metodah umetne inteligence. Dekleta se še vedno preredko odločajo za tehniške poklice ali naravoslovje. "Premalo spodbude za to je že v zgodnjem otroštvu. Nezavedno fante vzgajamo drugače kot dekleta. Sicer se trudimo, da bi bilo tega vedno manj. A so tudi v šolskem sistemu, žal, še vedno opazni stereotipi, da so dekleta pridna, sicer bistra, ampak za nekatera področja niso tako nadarjena kot fantje, ki so sicer po naravi mogoče manj delovni. Te stereotipe bi bilo treba preseči."

Posebej je kritično obdobje prehoda iz osnovne v srednjo šolo, puberteta. Otroci so takrat zelo občutljivi za sporočila iz okolja, pravi Gomboc, nekateri se jim sicer uprejo, številni pa podležejo in se odločijo za drugačno pot. "Na tekmovanju iz astronomije, ki sem ga pri Društvu matematikov, fizikov in astronomov Slovenije vodila veliko let, smo naredili statistiko in ugotovili, da v zadnji triadi osnovne šole na tekmovanjih sodeluje približno pol fantov in pol deklet. V srednji šoli pa je med udeleženci le še 27 odstotkov deklet. To je kar precejšen upad."

Več v tokratni epizodi oddaje Ob osmih.