Če je bila Evropska unija zamišljena kot združena Evropa, unija, temelječa na načelih miru, blaginje in sodelovanja, potem smo od njene ustanovitve naredili velik napredek, je v oddaji Ob osmih ocenila zgodovinarka Kornelija Ajlec. "Mislim, da bi bili njeni ustanovitelji z današnjo Evropsko unijo izjemno zadovoljni, predvsem z dejstvom, da se kar 27 članic v veliki meri medsebojno dogovarja in sodeluje, da deluje enotni trg, da je Evropa tudi pomemben glas na geopolitičnem parketu."

Sorodna novica Članice Evropske unije praznujejo dan Evrope

Na vprašanje, ali se spet vračajo nevarni časi, kot so bili ob njeni ustanovitvi, Kornelija Ajlec odgovarja, da ni zagovornica pregovora, da se zgodovina ponavlja. "Okoliščine so bile takrat bistveno drugačne od današnjih." Evropa je takrat izšla iz največjega konflikta v svoji zgodovini, prve svetovne vojne, porušili so se stoletja trajajoči družbeni redi v Evropi, štirje veliki imperiji so se zrušili oziroma predrugačili. "Države med seboj niso bile enakopravne. Poraženke so bile dobesedno ponižane na mirovni konferenci in tega niso zmogle preboleti. Zlasti Nemci, ki so bili jezni in odrinjeni v izrazito podrejen položaj. Sledila je gospodarska kriza, ki je še posebej prizadela prav Nemčijo in še dodatno ustvarila okolje, zrelo za oblikovanje nacionalističnega totalitarnega režima." Današnja Evropa ni rezultat tako dramatičnih izkušenj, ocenjuje Kornelija Ajlec. "Je pa res, da so pomanjkljivosti Evropske unije razgalili prav krizni dogodki."

Varnost in migracije

Do vojaške integracije Evropske unije je še dolga pot, je prepričana sogovornica. Obrambni proračuni držav članic Unije pa se strmo povečujejo. "Po najnovejših podatkih evropske države oziroma države Evropske unije za obrambo namenjajo že letne proračune v višini skoraj kitajskega obrambnega proračuna, torej več kot 200 milijard evrov. Zaradi razpršenosti oziroma nekoordiniranih naložb pa to nima takega učinka, kot bi ga lahko imelo. Zato so se pojavili pozivi za oblikovanje skupne obrambne politike, temu so naklonjene tudi predsednica komisije Ursula von der Leyen in nekatere jedrne države. Je pa treba preskočiti še kar nekaj ovir, med drugim tudi popolno soglasje vseh 27 članic." Kar zadeva migracije, Kornelija Ajlec ocenjuje, da se odnos do tega vprašanja v povezavi ni bistveno spremenil. "Je pa res, da imamo danes v Evropi posebno skupino migrantov, ki prihajajo iz zunajevropskih držav in imajo še en predznak. To je islamska veroizpoved, do katere smo zaradi zgodovinskih korenin še bolj nezaupljivi."

Prihodnost Slovenije je v EU-ju

V Sloveniji ni nekega pretiranega evroskepticizma. V državnem zboru nimamo politične stranke, ki bi zagovarjala izhod iz Evropske unije. "Večina Slovencev se po mojem mnenju zaveda, da Slovenija brez Unije dolgoročno ne more obstati, morda celo kratkoročno." Občasno se zgodi odmik od t. i. jedrne Evrope, a je to izrazito strankarsko politično motivirano.

"Pri nas vlada izrazita partitokracija, v kateri stranke zasledujejo svoje ozko zastavljene kratkoročne interese. Pri tem pa pozabljajo na dolgoročne nacionalne interese. Slovenski obstoj v Evropski uniji take napake politike pravzaprav pogosto prekrije in s tega vidika je EU priročna tudi za stranke. Je pa dejstvo, da je v Sloveniji poleg šibke demokracije težava tudi objektivna zaostalost znotraj povezave. Dvajset let po vstopu jo nekdaj manj razvite države dohitevajo in prehitevajo. Kupujejo slovenska podjetja in strateško imetje." Kot dodaja Kornelija Ajlec, javnost ve, da za tako stanje v veliki meri ni kriva Evropska unija.

Pogovor v celoti v novi epizodi oddaje Ob osmih