Razočaranje po koncu COP28 je dvojno, je v oddaji Ob osmih dejala nekdanja vodja projektov pri društvu Humanitas Manca Šetinc Vernik. "Prvič, ker v sklepnem dokumentu ni zaveze o odpravi fosilnih goriv, ampak samo neko mlačno, medlo pozivanje k prehodu s fosilnih goriv, ne pa k njihovi odpravi. Dodatno razočaranje je izgubljena zgodovinska priložnost prisiliti države, ki so največ prispevale k podnebni krizi, da prek Sklada za poplačilo škode in izgub zaradi podnebnih sprememb prevzamejo ključno odgovornost." Donacije dobesedno kapljajo. Po podatkih sogovornice niso dosegle še niti milijarde dolarjev. "Vidimo torej, da države zgodovinske odgovornosti ne jemljejo resno, kot tudi ne solidarnosti, ki jo moramo pokazati v boju proti podnebni krizi."

Podnebni migranti

Medtem pa imajo podnebne spremembe že resne posledice. Milijoni ljudi so morali zaradi suš, poplav, plazov, požarov … zapustiti svoje domove. Rečemo jim podnebni ali okoljski migranti. "To so ljudje, ki se morajo zaradi nenadnih ali pa tudi postopnih sprememb seliti oziroma zapustiti običajno prebivališče." Selijo se tako znotraj svojih držav kot širše, začasno ali trajno. "Lahko rečemo, da smo videli zametke podnebnih migracij tudi v Sloveniji in Evropi. To je zagotovo svarilo pred tem, kar nas čaka v prihodnosti," pravi Šetinc Vernik, in opozarja, da bo tega v prihodnosti vse več.

V Sloveniji je ogroženo obalno območje, na primer Piran, ki bi lahko končal pod vodo. "Projekcije za Slovenijo so znane. Do konca stoletja se bo temperatura še zvišala. Posledica bo nepredvidljivost padavin z manj snežne odeje, hkrati več izhlapevanja in dolgotrajnimi vročinskimi valovi. Posledice bodo na eni strani poplave, na drugi pomanjkanje vode in dolgotrajne suše. Vse to bo prizadelo kmetijstvo, gospodarstvo, hkrati pa zelo obremenilo javno zdravstvo."

Sorodna novica Zaveze ne štejejo nič, če jih ne izvedemo

Ozaveščanje mladih

Stopnja ozaveščenosti o povezavi med podnebnimi spremembami in migracijami je zelo pičla, zlasti med mladimi in tudi v Sloveniji. "Kar tri četrtine mladih pri nas se še niso srečale s pojmom podnebnih migracij. To bi bilo nujno izboljšati, še posebej zaradi tega, kar nas čaka," opozarja sogovornica. Zato je treba posebej ozavestiti zlasti tiste, ki delajo z mladimi, da jim prenesejo to zavedanje. Temu je namenjen evropski projekt Onkraj zgodb.

Več v tokratni epizodi Ob osmih.