Ne le v večnem mestu, v Cerkvi odmevajo ostre besede papeža Frančiška, ki jih je za zaprtimi vrati na račun homoseksualnosti v semeniščih izrekel papež Frančišek, ko je odgovarjal na vprašanje, ali lahko v semenišča sprejmejo homoseksualne kandidate. Težava je tudi, ker je to v nasprotju z njegovo siceršnjo odprtostjo do istospolnih, vse to pa odpira več vprašanj o njegovih resničnih stališčih in prihodnosti Cerkve.

Papež je dejal, da je po nekaterih semeniščih že zdaj "troppa frociaggine". Kot je v oddaji Ob osmih na Prvem pojasnil dopisnik RTV Slovenija iz Rima Janko Petrovec, tega ne moremo prevesti drugače kot s "preveč pedrstva". "Gre za žaljivko, vulgarno besedo. Javnih prepisov teh govorov papeža ni. To navajam po sekundarnih virih, ki so novico preverili pri nekaterih od 200 škofov udeležencev. Dejstvo je, da besede nihče ni javno zanikal. Uradni Vatikan se je odzval šele dan pozneje, včeraj popoldne," je pojasnil Petrovec.

Iz Vatikana so v opravičilu zapisali, da papež ni hotel nikogar užaliti ali se izraziti homofobno. Vsem, ki jih je prizadela uporaba besede, ki so jo posredovali drugi, pa se opravičuje. "To sporočilo lahko pomeni dvoje: ali da je papežu, ki mu italijanščina ni materni jezik, besedo na jezik položil nekdo drug ali pa jo je nekdo drug posredoval javnosti. Vendar pa ne zanika uporabe besede. Ob tem ponavlja staro papeževo stališče, da je v Cerkvi prostora za vse, takšne, kot smo," komentira Petrovec. Čudi se, da papež pozna takšno besedo, ki je, ko govorijo o istospolnih, ne uporabljajo niti skrajneži, kaj šele, da bi jo uporabljal.

Bolj kot pravila razburja prezirljivost izraza

Papež je večkrat poudaril, da se mu zdijo partnerske zveze ustrezna rešitev za gejevske pare, čeprav nasprotuje zakonski zvezi zanje. "Decembra lani je tudi dovolil, kar je treba vzeti z rezervo, blagoslov ljudi s homoseksualnimi nagnjenji, ki živijo v paru. To seveda še ne pomeni tudi blagoslova zveze kot takšne. Če sploh ne omenjam številnih srečanj med tem papežem in žrtvami duhovniških spolnih zlorab, med katerimi je bilo v teh letih veliko istospolno usmerjenih. Vsekakor gre za številne znake, ki so jih v skupnosti LGBT pozdravili in ki jih pod prejšnjim papežem ni bilo," je povedal Petrovec in opomnil, da bi se sprenevedali, če bi resno jemali uradno prepoved sprejemanja homoseksualnih semeniščnikov.

"Vemo, da obstajajo istospolno usmerjeni duhovniki. Nekateri krogi v Cerkvi so zato hoteli dejansko stanje na terenu formalizirati tudi s tem, da človeka s homoseksualnimi nagnjenji ne bi več diskriminirali pri sprejemu v semenišče. Toda dejstvo, da papež ni pripravljen na spreminjanje pravil, pri najnovejši aferi ni bistveno. Razburja prezirljivost izraza, ki ga je uporabil papež, kar je pri številnih istospolno usmerjenih katoličanih bistveno večje razočaranje kot pa nedejavnost pri spreminjanju pravil," razmišlja Petrovec.

Frančišek išče odobravanje drugod

Ocenjuje, da je konflikt zlasti na ravni kurije, se pravi vatikanskega administrativnega in vodstvenega aparata. "Papeževi kritiki celo ironično pripominjajo, da je morda njegova največja revolucija v tem, da se pri odločitvah ne opira na kurijo, ampak na ozek krog svojih svetovalcev. Zato tudi pogoste spremembe v vrhu dikasterijev in včasih sunkovite odločitve," spomni Petrovec.

In ker njegovo notranje delovanje zaznamujejo odločnost, protislovnost, včasih tudi burne odločitve, je po njegovem mnenju jasno, da papež išče odobravanje drugod. V preteklih letih smo večkrat poudarili, da je ta pontifikat v veliki meri odvisen od javne podpore, medijev, prikimavanja laiškega, tudi nekatoliškega sveta. In tu kaže Bergoglio svoj drugi obraz, ki je milosten, ki sprejema vse, ki izraža progresivna stališča in tako naprej.

Papež je drugi najstarejši vladajoči v zgodovini

Bergoglio je drugi najstarejši vladajoči papež v zgodovini Katoliške cerkve, ki ima razvit mehanizem umika ljudi z odločevalskih položajev, ki je povezan s starostjo. "Škofje morajo ponuditi odstop pri 75 letih, kardinali po 80. ne morejo več voliti novega papeža. To je povezano z oceno, da starejšim ljudem počasi pojenjajo moči, pozneje pa tudi moč presoje. Toda za položaj papeža takšne omejitve niso predvidene, kar je povezano z vero, da na izbor papeža odločilno vpliva Sveti Duh, ki naj tudi odloči, do kdaj bo določeni namestnik svetega Petra na Zemlji ostal na njegovem prestolu," pravi Petrovec. Frančišek je v svojih prvih letih pogosto izjavljal, da v odstopu papeža ne vidi nič slabega in da to možnost dopušča, a je v zadnjem obdobju večkrat poudaril, da o tem ne razmišlja in da papeško vlogo razume kot dosmrtno. Čeprav odstopa ta hip vsaj uradno ni na mizi, se porajajo vprašanja o prihodnosti Katoliške cerkve.

Sorodna novica Papež Frančišek se je opravičil za uporabo slabšalnega izraza za istospolno usmerjene

Prihodnost Cerkve v 'nevladni organizaciji'?

Znani so boji med progresivnimi in konservativnimi kardinali znotraj kurije in kardinalskega zbora. Med glavnimi mogočimi nasledniki papeža Frančiška pa se omenjata kardinala iz Azije in Afrike. "Gre za izjemno kompleksno vprašanje, vsako poenostavljanje bo napaka, če nas poslušajo strokovnjaki za verska vprašanja. Če zelo poenostavim, bistvena razlika je v viziji prihodnosti Cerkve, v različnem videnju verstva," je komentiral Petrovec.

Pri konservativni viziji so v ospredju čvrsti katoličani, ki spoštujejo nauke, so poklicani in jih je razmeroma malo, zato so potrebni posebne zaščite. Liberalna vizija pa je široko vključujoča, občestvo razume v najširšem smislu vseh krščenih. "Obe viziji sta po svoje problematični, prva je slabo odzivna na izzive sodobnega sveta, druga pa se premalo ukvarja s hierarhijo Katoliške cerkve. Tako pri klerikih kot pri vernikih pa to povzroča dezorientacijo," meni Petrovec. Številni se namreč bojijo, da ta pot vodi v preoblikovanje ene največjih verskih organizacij v, kot se je izrazil Petrovec, "nevladno organizacijo".

Za drevesa, ki bogato obrodijo

Razlika v regionalnih Cerkvah je velika. Kot pravi, so v Združenih državah konservativna prepričanja močnejša. "Velika razlika med Evropo in vso Ameriko je v tem, da tu razumemo katolištvo kot prvotno obliko krščanstva in torej prednostno, v Ameriki pa Katoliška cerkev enakopravno vstopa na trg verske ponudbe skupaj z reformiranimi Cerkvami, ker so v novi svet prišle tako rekoč sočasno. Kako hitro lahko katolištvo v Ameriki izgubi, smo videli v pedofilskih aferah. Velika razlika je med Evropo in Afriko. Pri nas politična vloga Cerkve upada, v Afriki raste. Pri nas se krepijo liberalne sile, tam konservativne. Pri nas je vernih ljudi čedalje manj, tam vse več. Kot je znano, pa je Katoliška cerkev vso zgodovino pozornost namenjala drevesom, ki bogato obrodijo," je še dejal Petrovec.

Več pa v tokratni epizodi oddaje Ob osmih.