Nemčija se v nedeljo odpravlja na predčasne volitve. Najbolj priljubljena po anketah ostaja krščanska unija CDU/CSU, eno od velikih vprašanj pa je, koliko se bo dejansko okrepila skrajno desna Alternativa za Nemčijo, ki ji ankete za zdaj napovedujejo podvojitev dosežka z zadnjih volitev. S približno 21 odstotki glasov naj bi postala druga najmočnejša stranka v državi.

Njena priljubljenost se krepi predvsem ob temi migracij; in olja na ogenj je pred slabim tednom prilila tragedija v Münchnu, ko je 24-letni afganistanski prosilec za azil z avtomobilom zapeljal v množico in ubil dva človeka. Kot je za oddajo Ob osmih povedala dopisnica iz Nemčije Maja Derčar, so se stranke pred tem pripravljale na kampanjo v povezavi s stagnirajočim in vedno manj konkurenčnim gospodarstvom ter davki. "Plakati so natisnjeni na to temo, tudi po analizah nastopov in govorov sodeč, je to prevladujoč motiv Friedricha Merza (CDU) in zdajšnjega kanclerja Olafa Scholza (SPD). A po dveh napadih afganistanskih prosilcev za azil zdaj strankarski kandidati znova merijo moči na predlogih o strogosti ukrepov za preprečevanje podobnih dogodkov, z izgoni tujcev iz države in z omejevanjem nezakonitih migracij. Ta tema je najbolj naklonjena AFD-ju in krščanski uniji CDU/CSU, najmanj pa Zelenim in levici."

Prav ob temi migracij se je v preteklih tednih zgodila morda zgodovinska prelomnica. Prvič po letu 1948, ko je zaživela povojna Nemčija, se je zgodilo, da se je kanclerski kandidat CDU-ja Friedrich Merz pri podpori predlogoma zaostritve migracijske zakonodaje in notranje varnosti po pomoč zatekel k skrajni desnici in tako Alternativi za Nemčijo pod vodstvom Alice Weidel odprl vrata v sooblikovanje zvezne politike. "Merz je tisto glasovanje v bundestagu glede omejevanja migracij izvedel popolnoma prepričan, da dela prav. Da se ne ozira ne levo ne v desno, ampak da deluje vsebinsko, ko v bundestag prinaša zakonske predloge, ki jih že sedem let zaman predlaga AfD in ki, seveda, kršijo evropski pravni red. Skupaj so sprejeli neko nezavezujočo deklaracijo, Merz je podrl požarni zid, ampak potem je moral dva tedna razlagati, kako tega ne bo storil nikoli več." Glede na ankete mu sicer poteza ni škodovala, a kot pravi Maja Derčar, mu tudi ni prinesla bliskovitega skoka v podpori, na kar je računal. "Dve tretjini Nemcev hočeta omejitev migracij. Zdi se jim, da je država preveč obremenjena z nezakonitimi prehodi. Ko nekomu v Nemčiji na primer ne odobrijo statusa mednarodne zaščite, ta še vedno ostane v državi. Izgoni so, ampak niso množični. Vračanje v Afganistan in Sirijo je bilo doslej skoraj nemogoče."

V zadnjem predvolilnem tednu se sicer na vrh agende vračajo gospodarske teme. "Tudi letos Nemčiji grozi recesija, in to po dveh letih stagnacije in recesije. Mislim, da je Nemčiji postalo jasno, da ni samo žrtev konjunkturnih gibanj, torej manj naročil in ohlajanja gospodarstva, ampak da njena podjetja zavira nekaj strukturnega, in to že zadnjih pet let, odkar so zastale naložbe. Investicij pa je premalo, ker se Nemčija drži strogega proračunskega okvira z omejitvijo zadolževanja, zato ne vlaga dovolj v infrastrukturo. Ob tem so podjetja zaspala tehnološko revolucijo, prehiteva jih Kitajska, po raziskavah in razvoju jih prehitevajo Združene države Amerike. Podjetja so čakala na nižje stroške energije, ki pa očitno ne bodo prišli." Medtem ko je nemška avtomobilska industrija v zatonu, je sicer v vzponu orožarska. "Je pa točka preloma za Nemčijo že to, da se oborožuje, da ta industrija pospešuje proizvodnjo, seveda ne brez odpora v državi. Ameriški zgodovinar Timothy Snyder je pred kratkim dejal nekaj zanimivega v smislu, da je Nemčija vedno na napačni strani zgodovine. V drugi svetovni vojni ni želela odložiti orožja, zdaj, ko bi ga morala vzeti v roke, pa se brani in okleva."

Povolilne strategije

Strategija Fridricha Merza in njegovega CDU/CSU-ja, ki mu kaže na zmago, bo po volitvah rešiti vprašanja, zaradi katerih volivci izbirajo AFD. "Strategija bo ustaviti nezakonite migracije – seveda to lahko uspe samo v dogovoru z Evropo –, zavrteti nazaj nekatera okoljska pravila, odstraniti podnebna vprašanja iz gospodarskega resorja, povečati energetsko preskrbo, znižati stroške energije ... Ta mandat bo namreč zadnja priložnost za to, sicer bo AFD leta 2029, če ne že prej, dosegel tretjinsko podporo. Potem so pa že volitve leta 2033. In enkrat v nemški zgodovini je bilo leto 33 dovolj, je pred kratkim dejal Merz." Kot dodaja naša dopisnica iz Berlina, CDU tudi v ozadju prepričuje ameriško administracijo, ki zelo podpira AFD, da je ta stranka "strup" za vse. Mogočih povolilnih kombinacij je sicer več, večina volivcev pa pričakuje vlado v sestavi CDU-ja in socialnih demokratov, torej tako imenovano "veliko koalicijo", ki jo bo programsko izjemno težko uskladiti.

Pogovor je dostopen v podkastu Ob osmih, vabljeni, da se naročite.