Vlada je včeraj potrdila s poplavami zaznamovane proračunske dokumente za prihodnji dve leti. Odhodki bodo prihodnje leto višji za milijardo. Primanjkljaja znašata 3,3 % BDP-ja prihodnje leto in 1,8 % v letu 2025. Številke je za oddajo Ob osmih na našem radiu komentirala hišna specialistka za javne finance Zdenka Bakalar.

Kot razlaga, se bo v proračun sicer nateklo več denarja, in sicer na račun solidarnostnega prispevka 160 milijonov, 200 milijonov nepovratnih sredstev iz evropskega solidarnostnega sklada in 125 milijonov več dohodnine, ker se dohodninska lestvica in olajšave ne bodo usklajevale z inflacijo. Finančni minister Klemen Boštjančič je včeraj napovedal, da se z inflacijo ne bodo usklajevali niti socialni transferji ter plačne lestvice. "Tu vidimo, kako nepremišljena je bila doslej vladna politika. Najprej so na veliko zviševali, na primer plače za 600 milijonov na leto. Zdaj pa bodo to vzeli nazaj in zdi se, kot da so poplave prav priročen izgovor za ta ukrep."

Sorodna novica Vlada potrdila proračuna za prihodnji dve leti, zaradi poplav odhodki leta 2024 višji za milijardo

Sanacija po poplavah je sicer zdaj prva vladna prioriteta. Ministrstvo za finance je v preteklih tednih vsem ministrstvom naložilo, naj poiščejo 4-odstotni prihranek v svojih proračunih. Kje konkretno so ministrstva varčevala, sicer ni popolnoma jasno. Kot pravi Zdenka Bakalar, bodo verjetno zamaknili predvsem investicije, ki se še sploh niso začele. "Glede na to, da bo obseg porabe za milijardo večji od sprva načrtovanega, se to varčevanje pretirano ne pozna v proračunskem razrezu."

Prihodnje leto sicer znova začne veljati fiskalno pravilo, ki ga je Evropska unija v prejšnjih letih razrahljala zaradi covida. Finančno ministrstvo bo skušalo od Bruslja dobiti dovoljenje, da zaradi poplav letos skočimo čez predpisane 3 odstotke primanjkljaja. "Ker gre za izjemen dogodek, bi stroške sanacije lahko seveda izključili iz te formule in verjetno pri tem ne bo večjih težav, bo pa treba to Evropski komisiji dokazati in nakazati pot, kako bomo dosegli zdrave javne finance v prihodnjih letih. Bolj kot fiskalno pravilo, ki je samo orodje za vodenje zdravih javnih financ, nas morajo skrbeti finančni trgi. Mi se zadolžujemo za milijarde, milijarde, milijarde … zdaj že četrto, peto leto. Ko bodo finančni trgi ugotovili, da morda ne znamo upravljati javnih financ, lahko skočijo obresti in potem smo lahko res v zelo težkem položaju."

Precej prahu je dvignila vladna namera, da bo nameravala denar za obnovo poiskati tudi z dodatnim obdavčevanjem oziroma s solidarnostnim dodatkom. Vrstijo se opozorila, da bi bilo bolje najprej oceniti škodo, potem poiskati razpoložljive vire in v skrajni sili dodatno obremeniti prebivalce. "Vlada je te korake preskočila in najprej skočila na obdavčitev ljudi ter podjetij. Ta korak je zagotovo najlažji, dokler še obstaja psihološki občutek, da je treba pomagati. Slej ko prej ta solidarnost nekako izzveni."

Zaradi poplav popušča, zdi se, tudi reformna vnema, kar lahko vpliva tudi na črpanje nekaterih evropskih sredstev. "To je povsem jasno: če ne bo reform, kot so pokojninska, dolgotrajna oskrba, zdravstvo, javne plače … ne bo evropskih sredstev iz sklada za okrevanje in odpornost. Menim, da bodo te reforme, če bodo izpeljane, nekaj "na pol" – ravno zaradi tega, da lahko črpamo evropska sredstva. Nekega posebnega varčevanja pri vladi ni zaznati, če pa bo hotela izpeljati obnovo, tako kot govori, potem bo morala krepko varčevati in ne zviševati davkov."

Več v tokratni epizodi Ob osmih.