Na Rožniku je kres zagorel ob 22. uri, pol ure prej pa so obiskovalce nagovorili sindikalni predstavniki. V ospredju letošnjih nagovorov so bile predvsem nedavne državnozborske volitve.
Zbrane so pozdravili predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Lidija Jerkič, predsednik Pergama Jakob Počivavšek in generalni sekretar Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS) Bojan Hribar.
"V Konfederaciji sindikatov javnega sektorja menimo, da izidi na nedavnih parlamentarnih volitvah kažejo na to, da bo pri oblikovanju nove vlade prišlo do tega, da bodo lažje vzpostavljen dialog, ki je bil zdaj praktično več kot eno leto mrtev," je dejal Hribar.
Glede na izrečene obljube strank od prihodnje vladne koalicije pričakujejo, da bodo v KSJS-ju uspeli uresničiti ključne programske usmeritve, ki so jih sprejeli na šestem kongresu pred tremi tedni. Te so: ohranitev in nadaljnji razvoj javnega zdravstva, ki bo temeljil na enaki dostopnosti vseh do zdravstvenih storitev, postopno skrajševanje delovnega časa na 32 ur oziroma na štiri dni ob enakem plačilu, oblikovanje demografskega sklada, ki bo skupno premoženje angažiral za zagotavljanje dostojnih pokojnin ter vzpostavitev stabilno financirane in vsem dostopne dolgotrajne oskrbe.
Zavzemajo se tudi za krepitev institucionalne, uredniške in finančne samostojnosti RTV Slovenija in Slovenske tiskovne agencije, strokovno avtonomijo in neodvisnost institucij pri zagotavljanju notranje varnosti države ter normativno utrjevanje položaja sindikatov.
Jerkič ob tem poudarja, da je čas tik po volitvah čas novih začetkov in novih obljub. Kot pravi, se je treba vrniti h kakovostnemu socialnemu dialogu, zagotoviti dostojne pokojnine, učinkovitejše varstvo delavskih pravic, zagotoviti dostojne plače, doseči uveljavitev pravilnika o poklicnih boleznih in skrajšati delovni čas.
"Ob 1. in 2. maju tako pred politike postavljamo izzive za resnične spremembe, sodelovanje in aktivacijo. Za boljši jutri. Za vse! Prav je, da se ob prvem in drugem maju spomnimo na svoje dosežke in svoje pravice, predvsem pa, ne pozabimo: Skupaj smo močnejši," so njene besede povzeli organizatorji proslave.
"Po dveh letih, v katerih glas delavstva ni bil slišan, in še kakšnem letu več, ko so bila na stranski tir postavljena ključna vprašanja za prihodnost, nas čaka veliko dela," pa je letošnje sporočilo Počivavška.
Ta ob tem opozarja, da so razmere na nekaterih področjih danes tako daleč, da bodo od vseh zahtevale iskanje rešitev zunaj ustaljenih okvirjev, da se bodo lahko utrdile delavske pravice ter se izboljšala zdravstveni in pokojninski sistem, vzpostavil sistem dolgotrajne oskrbe in se bo preprečila razgradnja javnih storitev.
"Tradicija prvega maja nas uči, da so se delavke in delavci za svoje pravice pripravljeni boriti, zato bi si morala modra oblast prizadevati, da vprašanja, ki neposredno zadevajo delavce, rešuje v dogovoru z njimi oziroma z njihovimi predstavniki," meni Počivavšek.
Živahno tudi drugod po Sloveniji in v nedeljo
Na predvečer praznika dela so tradicionalni kresovi zagoreli tudi drugod po državi, organizirane prireditve pred prvim majem so bile med drugim v Kopru, na Ptuju in v Gornji Radgoni.
Praznično dogajanje se bo na Rožniku nadaljevalo tudi v nedeljo, na 1. maj. Ob 10.30 se bo pod vodstvom dramskih igralcev Klare Kastelec in Tadeja Piška začela proslava, v okviru katere bodo nastopili tolkalistka Petra Vidmar, Litostrojska pihalna godba in Partizanski pevski zbor. Navzoče bo nagovoril ljubljanski župan Zoran Janković. Proslavi pa bo sledil nastop skupine Rok'n'band, so sporočili organizatorji.
Opozorila pred kresovanji
Policisti so organizatorje kresovanj in posameznike opozarjali na nevarnost požarov v naravnem okolju in pozivali k odgovornemu ravnanju s kurišči. V sporočilu za javnost so navedli, da mora biti kurišče obdano z negorljivim materialom, prostor okoli kurišča pa očiščen vseh gorljivih snovi. Kurišče mora biti oddaljeno od gozda vsaj 50 metrov, od pomembnih prometnih poti, večjih naselij in objektov, kjer se izdelujejo, predelujejo ali skladiščijo vnetljive ali nevarne snovi, pa vsaj 100 metrov.
Po končanem kurjenju je treba ogenj in žerjavico pogasiti, kurišče pa pokriti z negorljivim materialom. Ob večjih sunkih vetra pa se kurjenje preneha. V naravnem okolju se pri kurjenju, sežiganju ali uporabi odprtega ognja ne smejo uporabljati gorljive tekočine ali materiali, ki pri gorenju razvijajo močan dim ali strupene pline oz. so kako drugače škodljivi za okolje. Za kurjenje kresov in za ognjemet v okviru prireditev je sicer potrebno tudi dovoljenje pristojne upravne enote, izvajalec pa mora poskrbeti za vse ustrezne varnostne ukrepe.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje