Ob 70. obletnici konca 2. svetovne vojne, ki jo zaznamujemo z dnem Evrope 9. maja, bo nocoj v Ljubljani državna proslava, v DZ-ju pa so obletnico počastili s slavnostno sejo odbora DZ-ja za evropske zadeve. Med poslanci je bilo ob robu seje zaznati razdeljenost glede vprašanja sprave, poenotenja, pogleda na zgodovino in pripadnosti evropskim vrednotam.

Ločena praznovanja
Ob robu slavnostne seje je poslanka SDS-a Patricija Šulin izjavila, da nam EU poleg drugih pozitivnih stvari kot največjo vrednoto prinaša 70-letni mir. V vsaki krizi se pojavi nezaupanje v politiko, ki se zdaj manifestira v evroskepticizmu, je še povedala in dodala, da je poudarek evropskih vrednot pomemben že v šolah, in ne samo ob praznikih.

Za enotna praznovanja desnice in levice je po njenem mnenju potrebna resnična sprava, ki bo mogoča šele, ko bodo pokopane vse žrtve, ki še ležijo v breznih. "Ko se bomo soočili s to rano, ki se je zakoreninila v vseh, bomo pravilno razumeli spravo ter se svobodno in brez predsodkov usedli za skupno mizo," je pojasnila poslanka Patricija Šulin.

Revolucija in nezaceljene rane
Evropski poslanec NSi-ja Lojze Peterle je povedal, da je težava v tem, da smo na Slovenskem imeli v tistem času ne le boj proti okupatorju, pač pa tudi revolucijo, ki je pustila za sabo veliko nezaceljenih ran. "Revolucije ne moremo praznovati skupaj. Lahko praznujemo zmago nad okupatorji, ne moremo pa praznovati skupaj tistega, kar nas deli. Pri tem moramo premagati sami sebe in znati pospraviti prejšnje stoletje, urediti odnos do preteklosti na evropski način," je prepričan Peterle, ki je še povedal, da se bomo tistega, kar nas povezuje, spomnili ob praznovanju proglasitve države in demokratizacije čez mesec dni.

Razmislek o prihodnosti
Tovrstne obletnice so pomembne za razmislek, kaj smo Slovenci dosegli, pa je povedala evropska poslanka SD-ja Tanja Fajon in dodala: "Mir, ki ni samoumeven, in tudi to, da imamo svobodno in varno državo." Slovenci bi se morali bolj povezati in bolje izkoristiti svoj glas v Evropi, je še izpostavila in sklenila, da je kriza v Evropi močno načela socialne in moralne vrednote, kar kliče po razmisleku o prihodnosti.

"Zgodovino moramo spoštovati, je ne spreminjati, še neodkrito pa pustiti zgodovinarjem. Politika je odgovorna za boljše življenje ljudi," je o delitvah iz preteklosti dejala Fajonova in izrazila željo, da bi politiki vendarle stopili skupaj.

Mlade sprava vedno manj zanima
Poslanec SMC-ja Kamal Izidor Shaker je izpostavil, da nam svoboda ni bila položena na krožnik, pač pa smo si jo izborili in se nato pred 11 leti odločili za vključitev v EU. Glede vprašanja sprave je poslanec podal oceno, da mlade to vprašanje vedno manj zanima, korak v pravo smer pa bi bila po njegovem mnenju dostojen pokop žrtev in poprava krivic zatiranim. "Prav je, da se zavedamo zgodovine, a se je treba zediniti glede nje in doseči spravo. Na podlagi zgodovine poskušamo gledati v prihodnost," je sklenil.

Potrebnost poenotenja pogleda na zgodovino je izpostavila poslanka DeSuS-a Jana Jenko, ki je prepričana, da bo vsaka stran morala malo popustiti in priznati svoje napake. Potrebno pa je poenotenje tudi okoli evropskih vrednot, je še dodala in spomnila na krizo v Evropi. Stanje se izboljšuje, kar vliva optimizem, da Evropa le ni tako slaba, kot nekateri govorijo, je sklenila Jenkova.