Srečanje nekdanjih internirank in internirancev, političnih zapornic in zapornikov, izgnank ter ukradenih otrok nekdanjih nacifašističnih taborišč in zaporov, 22. po vrsti, je namenjeno spominu na 63.000 ljudi, ki so bili iz Slovenije izseljeni v nacistična in fašistična koncentracijska in delovna taborišča, in skoraj 10.000 rodoljubov, ki so umrli v krematorijih.

Slavnostna govornica ministrica za obrambo Andreja Katič je ob robu proslave poudarila, da se izkušnje internirank, vsa grozodejstva in trpljenje, ki so jih doživele, žal ponavljajo tudi danes v naši neposredni bližini. "Čeprav smo mislili, da se grozodejstva, ki jih je prizadejala druga svetovna vojna, nikoli več ne morejo ponoviti, smo bili temu priča dandanes v neposredni bližini, na Balkanu, v Ukrajini, na Bližnjem vzhodu, v Afriki," je povedala ministrica. "Vsi si moramo prizadevati za mir, sožitje, solidarnost in na teh temeljih graditi našo bodočnost," je še izpostavila Katičeva.

Nasilje vse bolj prisotno
Pokrovitelj srečanja, ki ga organizira Koordinacijski odbor žrtev vojnega nasilja - Taboriščni odbor Ravensbrück-Auschwitz, je predsednik republike Borut Pahor. Tudi sam je opomnil, da živimo v svetu, v katerem je znova več fizičnega in verbalnega nasilja. "Tukaj so žive priče, kam pripelje, če se svet dovolj zgodaj pri tem ne ustavi. Zdi se mi, da je to še vedno mogoče in da smo poklicani vsi, ki smo svobodoljubni in miroljubni, da to odločno storimo, sicer našim otrokom taka prihodnost, kot jo zanje želimo, ne bo usojena," je dodal.

Kot je izpostavil, je naša moralna dolžnost, da sebe in mlade spomnimo, da mir in svoboda, ki ju uživamo, nista samoumevna, ampak sta bila priborjena z veliko žrtvami.