V povprečju občine večino oziroma skoraj tretjino povprečnine namenijo za predšolsko in šolsko vzgojo, kot je npr. financiranje vrtcev in šolskih avtobusov. Drugi sklop predstavljajo stroški, povezani s socialo, tu gre predvsem za sofinanciranje domov za ostarele, kjer je občina dolžna pokriti oskrbnino za tiste, ki je sami oziroma njihovi svojci ne morejo pokriti.

Tretji sklop je namenjen za delovanje sistema občin, od občinskih uprav, javnih zavodov itn., pojasnjuje Robert Smrdelj, predsednik Združenja občin Slovenije in dodaja: "Tu so še vzdrževanja najosnovnejše infrastrukture, gre predvsem za zimsko službo in redno vzdrževanje, medtem ko sanacija cest ni več predmet povprečnine." Tudi gasilska služba in civilna zaščita se financirata iz sredstev, ki jih iz naslova povprečnin prejme posamezna občina in lahko predstavljata kar velik zalogaj, pojasnjuje Smrdelj.
Varčevanje pri vzdrževanju infrastrukture
Povprečnin je letno na državni ravni za okoli 100 milijonov manj kakor dejanskih občinskih stroškov. Zato je treba teh 100 milijonov pridobiti od nekod drugod, pravi Smrdelj. Nekaj časa še gre, da se sredstva preusmerja iz nadomestil za uporabo stavbnega zemljišča, iz stanarin, komunalnih prispevkov in se na teh področjih varčuje.

"Toda zdaj to traja že toliko let, da se s tem dela resna škoda, kar pomeni, da se ne vzdržuje cest tako, kot bi jih bilo treba. Če ni denarja za preplastitve, odvodnjavanja, zadeva razpade do te mere, da je treba narediti rekonstrukcijo." Rekonstrukcija pa je lahko tudi do štirikrat dražja, opozarja Smrdelj in dodaja: "To pomeni ne samo, da nečesa nismo naredili, ampak da si delamo veliko škodo. Glavni problem je, da nam s tem, ko ne skrbimo redno za normalno kondicijo infrastrukture, standard te infrastrukture že razpada."

40 odstotkov občine pridobijo iz drugih virov
Kot pojasnjuje zakon o financiranju občin, je povprečnina znesek, ki ga občina porabi za financiranje z zakonom določenih nalog. Povprečnino vsako leto glede na spremenjene okoliščine določi ministrstvo za finance, za leto 2018 je znašala 551 evrov na prebivalca.

Občine morajo vedno najti način za financiranje zakonsko določenih nalog, pravi Smrdelj. "Tu občine nimajo prav velike izbire, če se nekje pojavi potreba po dodatnih mestih v vrtcih ali po dodatnih prevozih šolskih otrok, smo v položaju, ko si skoraj ne moremo privoščiti reči ne. Ti odhodki so precej fiksni in pri njih ne moremo varčevati," o zakonsko predpisanih nalogah občine pove Smrdelj.

"Če gledamo proračune na generalni ravni, povprečnine predstavljajo približno milijardo in dvesto milijonov evrov." Smrdelj ob tem doda, da skupni seštevek vseh občinskih proračunov znaša dve milijardi, kar pomeni, da 40 odstotkov sredstev občine dobijo iz drugih virov: "Naj bo to iz kohezije, iz nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, komunalnih prispevkov, najemnin stanovanj in drugih davkov."

Zvišanje plač v javnem sektorju – izpad sredstev za občine
"Tipičen primer je pogajanje s sindikati, mi smo seveda za zvišanje plač, normalno. A kaj se je zgodilo pri zadnji odpravi plačnih nesorazmerij? Samo mestne občine so imele zaradi tega 4 milijone evrov izpada," je do državne razdelitve denarja kričen Miloš Senčur, sekretar Združenja mestnih občin Slovenije, ki pojasnjuje, da je povprečnina izračunana na primeru abstraktne občine.

Država je sicer pokrila razliko, ki je nastala zaradi povišanja plač, a je to storila z zvišanjem povprečnine. "Do izpada je prišlo, ker je bila zaradi odprave plačnih nesorazmerij zvišana povprečnina za 3,5 evra. Na boljšem so bile manjše občine, ki nimajo toliko javnih uslužbencev oziroma javnih zavodov," pravi Senčur in dodaja, da nekatere občine tako dobijo sredstva za nekaj, s čimer sploh niso imele stroška.

Na slabšem velike občine?
"Ta sistem je v škodo večjih občin, saj morajo večje občine več investirati, saj jih v to sili vsakodnevno življenje, pritiski na infrastrukturo in podobno. Večje občine imajo več javnih zavodov, javnih podjetij, raznovrstnih infrastrukturnih objektov in veliko število dnevnih migrantov, vse to pa se pozna skozi pritisk na investiranje oziroma vzdrževanje, kar pa zahteva investicije. Teh investicij pa ne morejo izvajati, saj jim preračunana povprečnina ne zadostuje. Na drugi strani je na vzhodu kar nekaj manjših občin, ki imajo presežek iz naslova povprečnine," je prepričan Senčur.

Združenje mestnih občin Slovenije si zato prizadeva, da bi bil sistem financiranja bolj diferenciran in bi upošteval razlike med občinami. Sami predlagajo razdelitev na tri skupine občin: manjše oziroma podeželske, srednje oziroma tiste, v katerih so sedeži upravnih enot, in mestne ter druge velike občine.

Kot je še pojasnil Senčur, so na današnja pogajanja z ministroma za finance in javno upravo združenja občin odšla odločena, da ne sprejmejo manj kot 575 evrov povprečnine. "Ko gre za mestne občine, pa je naš pogoj, da se strošek, ki bo nastal zaradi zvišanja plač iz naslova pogajanj s sindikati, da se ta strošek dejansko pokrije, ne iz naslova povprečnine," je še dodal Senčur.