O tem, kakšna so pravila tekmovanja, kaj so nizki udarci in kaj ferplej, kako tekmovalci sprejemajo poraze in kako zmage, ve veliko tokratni gost, Matej Grošelj, novinar časopisa Večer. Matej je bil namreč pred vstopom v nevarni svet političnega novinarstva športni novinar časopisa Dnevnik. V epizodi analiziramo možnosti in slabosti vseh osmih kandidatov in na koncu smo se strinjali – to bo ena zanimivejših in nepredvidljivejših predsedniških kampanj v zgodovini. Tudi zato, ker se dokončno poslavlja Borut Pahor.

Po Pahorju presenetljivo dobra izbira kandidatov

Da koalicija nima enotnega kandidata v prvem krogu, po Grošljevem mnenju ni presenečenje. "Levica se je odločila za svojega kandidata, torej za svojo zgodbo, kar lahko razumemo tudi kot pomirjanje morebitnih nesoglasij znotraj stranke ali celo bolj verjetno poslanske skupine. Kordiš je namreč izvorni predstavnik te stranke in zato je logična izbira za Levico. Brez dvoma bo s svojo nepredvidljivostjo poskrbel tudi za kak dramatični vložek," predvideva Grošelj.

Podobno kot Miha Kordiš na levi bo po mnenju Grošlja Janez Cigler Kralj na desni tisti, ki bo najbolj predstavljal agendo stranke, iz katere prihaja. "Gotovo bo zanimiva kampanja, saj na tokratnih volitvah nastopajo močni in prepoznavni posamezniki z daljšo politično kilometrino. Na tej politični premici je spekter kandidatov zelo širok, zato bi se lahko vsak volivec prepoznal v stališčih katerega od njih. Ko nekateri pravijo, da letošnja izbira ni prav dobra, bi rekel, da je po desetih letih predsedovanja Boruta Pahorja presenetljivo dobra."

Glede glavnih favoritov za drugi krog Grošelj pravi, da bosta oba morala biti bolj jasna v svojih odgovorih, če bosta želela ohraniti ali celo krepiti podporo. Nataša Pirc Musar bi po njegovem morala biti bolj transparentna in bolj prepričljiva v odgovorih glede poslov svojega moža, Anže Logar pa se preveč izmika v odgovorih na vprašanja, ki zadevajo stališča SDS-a in predsednika stranke Janeza Janše.

Nizka udeležba vedno povečuje možnosti populistov

Kakšen problem lahko vladi pred spopadom z energetsko draginjo na pragu zime povzročijo interpelacije zoper Tanjo Fajon, Tatjano Bobnar, morebiti tudi Marjana Šarca? Grošelj pri vloženih interpelacijah pogreša več intelektualnega napora opozicije. Verjame, da gre za načrtno ustvarjanje izrednih razmer, kar SDS zna dobro početi tako v vladi kot v opoziciji. In morda ustvarjanje kriznih razmer služi tudi mobilizaciji volivcev stranke, ki ustvarja izredne razmere, ter odvračanje preostalih volivcev od političnega razmišljanja.

"Javnost bo to jesen precej obremenjena z glasovanji. Mobilizacija bo ključna za vse akterje, a hkrati je treba vedeti, da je udeležba na volitvah pomembna za razvoj države in stanje demokracije," meni sogovornik v podkastu in dodaja: "Vidimo, kaj se zgodi na volitvah, ko je udeležba nizka. Videli smo, denimo, v Italiji, kjer je močno zmagala skrajna desnica. To je zagotovo nevarno. In skrajne stranke imajo z manipulacijami in skrajnimi stališči veliko večje možnosti za uspeh, če ljudje ostanejo doma. Vsako glasovanje je pomembno in ljudje bi se morali zavedati, da je spremljanje politike nujno, saj ima močan vpliv na njihovo življenje."