V ljubljanskem Centru Evropa je potekal vseslovenski Zbor za vrednote z naslovom Vrnimo Sloveniji vrednote, na katerem so med drugim sodelovali filozof Bojan Žalec, zgodovinar Stane Granda, psiholog Hubert Požarnik, teolog Stanko Gerjolj, profesor Leon Oblak in doktorica znanosti za področje zakonske in družinske terapije Katarina Erzar.

Zbrane je uvodoma nagovorila predsednica NSi-ja Ljudmila Novak, ki je med drugim poudarila, da tudi gospodarstveniki ugotavljajo, da poleg boljše zakonodaje in ukrepov za spodbujanje gospodarstva potrebujemo tudi več spoštovanja temeljnih etičnih in moralnih vrednot.

Žalec: Slovenska družba je premalo demokratična
Predsednik Zbora za vrednote Bojan Žalec, je pojasnil, da je glavni problem slovenske družbe moralni. Prepričan je, da sistemski ukrepi, ki so sicer tudi potrebni, ne bodo dovolj za spremembe, ampak so, kot pravi, potrebni moralni ljudje, ki pa so v slovenski družbi premalo dejavni. "Slovenska družba je premalo demokratična, eden glavnih razlogov je, da formalne spremembe ureditve ni spremljala moralna preobrazba," je poudaril in dodal, da je v Sloveniji ogromna moč zbrana v rokah skrajno nemoralnih ljudi.

Dejal je, da nas z najvišjih instanc prepričujejo, da je glede morale v Sloveniji vse v redu, "kakor, da bi bilo gospodarstvo neodvisno od moralnega stanja v državi", vendar je po njegovih besedah ljudem s krščanskimi vrednotami jasno, v kako globoki moralni krizi smo. Pred parlamentarnimi volitvami je zato pozval k premisleku "katera od strank se zaveda teže moralnega problema in bo lahko spremenila zadeve na bolje".

"Biti kristjan pomeni biti aktiven državljan"
Zgodovinar Stane Granda je poudaril, da biti kristjan pomeni biti aktiven državljan. Po njegovem mnenju živeti po veri ne pomeni izključevanja vernika iz družbe, ampak njegovo stalno prisotnost v njej. "Cilj kristjanov ni oblast, ampak takšno življenje na Zemlji, ki omogoča izpolnjevanje božjih zapovedi," je zatrdil in pojasnil, da kristjani nimajo svojega ekonomskega nauka, imajo pa socialnega, kar po njegovih besedah pomeni, da morajo kristjani jemati krščanski nauk resno in odgovorno tudi javno in ne samo zasebno, kar je bistveno lažje.

Glede na splošno stanje v Sloveniji bi po njegovem prepričanju morali pri iskanju rešitev izhajati iz krščanskega nauka, vendar ne v smeri klerikalizma, "ker ne želimo spraviti na oblast duhovnikov", tudi ne zahtevajo rekatolizacije države, "ker je vera milost". Temeljna naloga slovenskega kristjana je: "Soustvarjanje take družbe, kjer je človek najvišja vrednota, da je vsak vreden enakega spoštovanja, da življenje nobenega ni last drugega." Samo v tem primeru in pod temi pogoji je po njegovem mnenju mogoče ustvariti neposredno demokracijo.

Ob koncu je dejal, da Slovenija ni v tako slabem stanju zaradi demokracije in strankarstva, ampak zaradi slabih menedžerjev, "ki zase zahtevajo brezpogojno spoštovanje" delavcem pa želijo zmanjšati še tiste pravice, ki jih imajo. "Ne zahtevajmo delu čast in oblast, ampak spoštovanje vsakega človeka in zakonodaje," še doda.

"Iz infantilnosti naravnost v senilnost"
Požarnik je največ besed namenil vrednotam današnje mladine. Kot je povedal, pismenost in zmožnost kritičnega mišljenja slovenskih šolarjev pada, nad čimer naj bi bili zaskrbljeni vsi, ki delajo z mladimi. Po njegovih besedah se med mladimi poleg kriminalitete, duševnih težav in zasvojenosti pojavlja tudi pomanjkanje osnovnih vrednot in vedno večja čustvena plitkost.

Zatrdil je, da v družbi začenja prevladovati mišljenje, da otroštvo ni več priprava na odraslost, s čimer naj bi izginjale značilnosti, ki naj bi jih imel odrasel človek. Prepričan je, da se pojavlja trend, ko gredo ljudje "iz infantilnosti naravnost v senilnost".

Oblak: Poslovnež brez ljubezni ne more biti etičen
Leon Oblak je zbranim govoril o poslovni etiki, za katero meni, da je je v Sloveniji zelo malo, je pa ogromno poslovne neetike. Prepričan je, da je v okvirih poslovne etike zelo preprosto delovati, "če se naslonimo na Jezusov nauk - ljubezen", in pojasnil: "Če poslovnež v sebi nima ljubezni, ne more biti etičen." Etični poslovneži po njegovih besedah ne kradejo, ne lažejo, ne izkoriščajo in niso pohlepni.

Po njegovem mnenju so zaradi interesov posameznikov in določenih skupin v naši družbi ljudje postali sredstvo za doseganje ciljev egoističnih egocentrikov, "saj imamo na eni strani tajkune, na drugi strani imamo uboge ljudi, ki so zaradi njih ostali brez dela. Na eni strani imamo stoženskega junaka, na drugi strani novodobne sužnje, ki so za mizerno plačo delali v štirih izmenah. In ta junak je pred časom dejal, da želi spremeniti sistem vrednot v Sloveniji."

Rešitev vidi v postavitvi etičnih ljudi na ključna mesta, ob tem je pozval zbrane, naj na volitvah prepoznajo tiste, ki so etični in ki živijo ljubezen "sveti duh" pa naj jih pri tem razsvetli.

Erzarjeva: Družina je nekaj, kar se ne da uničiti
"Družina je vrednota sama po sebi in ni se nam treba bati zanjo, ker jo živi vsaka generacija zase," je pojasnila Katarina Erzar. V tej maniri bi po njenem mnenju morali gledati tudi na Slovenijo: Ker je naša, naj bo kakršna koli že bo. Dejala je, da vrednote ne pridejo od zunaj, ampak so to dobrine in po njenem mnenju bi morali družino smatrati kot vrednoto, ki je nekaj naravnega, kar se ne da uničiti. "Za vrednote se ni treba 'matrat', jih pa ne smemo metati stran," je sklenila.

Gerjolj: Izzivi današnje mladine so drugačni
Stanko Gerjolj je spregovoril o položaju mladih. "Težko odstopamo prostor, ki ga mladi dejansko potrebujejo in to je prvi vidik, ki bi ga izpostavil. Govorimo, da se mladi nahajajo v vakuumu, v praznem prostoru," je zatrdil. Pojasnil je, da so včasih o mladih govorili, da morajo veliko delati, danes pa je povsem drugače, saj je glavni problem, ker mladi nimajo dela.

Po njegovih besedah so mladi pred desetletji imeli skoraj vsak dan novo vizijo in idejo o poklicu, ki ga želijo opravljati, "danes pa že pred vrati, ko bi morali že narediti korak v prihodnost, še ne vedo, kam ga bodo naredili, kar pomeni, da so izzivi današnje mladine bistveno drugačni".