Mladinski svet Slovenije, ki je krovno združenje mladinskih organizacij, ki delujejo na nacionalni ravni, je danes na Brdu pri Kranju razglasil najboljše prostovoljce preteklega leta.

Na natečaj so prispele prijave 157 posameznikov in 45 projektov, zmagovalni projekt pa je nastal kot odziv na katastrofalen žledolom februarja lani, poteka pa v sodelovanju z Zavodom za gozdove RS in drugimi partnerji.

Njegov namen je ponovno pogozditi tiste dele poškodovanega gozda, kjer po naravni poti to ni mogoče. Prostovoljci so zbrali sredstva in posadili 50.000 sadik na skupno 23 lokacijah po Sloveniji. Tako so obnovili okoli 50 hektarov gozdov.

Na današnji prireditvi so predsednik republike Borut Pahor, predsednik Mladinskega sveta Slovenije Tin Kampl ter ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak podelili priznanja tudi drugim prostovoljcem.

Nazive za naj prostovoljca so v različnih starostnih kategorijah prejeli Ema Trobentar, Niko Prelec, Nastja Maver, Amir Crnojevič, Irena Dolinšek in Gašper Rupnik.

Posebna priznanja so podelili v mladinski kategoriji. Naj mladinski voditelj je postal Gregor Matavž, za naj mladinski projekt je bil izbran projekt Ulično mladinsko delo Žoga skače za promocijo zdravega življenjskega sloga med mladimi, priznanje za poseben dosežek na mladinskem področju pa je prejel projekt Žinkarna, ki ga je organiziral Mladinski center Dravinjske doline.

Vse večji pomen prostovoljstva
Prostovoljcem se je za vse, kar s svojim delom podarjajo družbi, v imenu države in ljudi zahvalil predsednik republike, ki je častni pokrovitelj projekta Prostovoljec leta. Kot je poudaril Pahor, je bilo pred 13 leti, ko se je projekt začel, manj občutka za pomen prostovoljstva kot danes. Tedaj smo namreč živeli v drugačnih časih, ob misli, da gre vse navzgor in na bolje ter da je vsak odgovoren za lastno srečo.

"Potem je prišla kriza, ki je pokazala, da ima to razmišljanje številne luknje, da je življenje v neki skupnosti bistveno bolj kompleksno kot odgovornost samega zase in brezbrižnost do drugih," je pojasnil Pahor in dodal, da je zaradi slabše pripravljenosti in odzivnosti države na začetku krize prav solidarnost odigrala neprecenljivo vlogo, ki jo ima še danes.

Zaradi izredne solidarnosti med ljudmi bistveno lažje premagujemo krizo, je poudaril Pahor. Čeprav je po njegovih besedah krize počasi konec, je pozval, naj to ne vodi v manj solidarnosti. "Ostanimo boljša družba, kar smo v času krize postali," je izpostavil in ocenil, da so med krizo medčloveški odnosi obogatili in so danes boljši.

Prostovoljci so velikokrat postavljeni v položaj, ko bi brez njih številni ljudje ostali brez pomoči, zato je njihov prispevek nenadomestljiv, je opozoril Kampl. Pahor je ob tem navedel podatek, da je bilo leta 2013 pomoči prostovoljcev deležnih 773.000 ljudi.

Z razpisom za naj prostovoljca vsako leto odkrivajo raznolikost in dodano vrednost prostovoljstva. Število prostovoljnih ur se množi. Prijave na razpis pa nastavljajo tudi ogledalo državnemu vrhu in vsem ljudem, saj kažejo, kje je vse potrebna pomoč in koliko ljudi jo potrebuje. Kot je izpostavil Kampl, je treba razmišljati tudi o tem, kako okrepiti sistemsko podporo prostovoljstvu.