Že zgodaj zjutraj so duhovniki blagoslavljali velikonočni ogenj in vodo, s katerima verniki blagoslovijo svoje domove. Blagoslovljeni ogenj gospodinje nato uporabijo za pripravo velikonočnih jedi, ki jih nosijo k blagoslovu v cerkve ali kapele.
Med dobrote sodijo potica, prekajeno meso, pirhi, hren in druge jedi, ki sestavljajo velikonočni zajtrk. Tega verniki zaužijejo na velikonočno jutro ob največjem krščanskem prazniku.
Običaji velikonočnih jedi
Velikonočne jedi so prispodoba večerje, ki jo je Jezus obhajal z apostoli, obenem pa so tudi podoba svete maše.
Kruh in pogača kot osnovni živili imata v Svetem pismu prav poseben pomen, saj simbolizirata življenje. Obenem kruh spominja na darovanje pri sveti maši, kjer kristjani užijejo hostijo kot kruh večnega življenja.
Meso spominja na velikonočno jagnje, ki so ga Judje v skladu s Staro zavezo uživali ob njihovem praznovanju velike noči, izhodu iz egiptovske sužnosti. Z Novo zavezo je meso dobilo dodaten pomen, saj simbolizira Kristusa, ki se je daroval kot velikonočno jagnje za vse ljudi.
Pirhi, običajno rdeče barve, simbolizirajo kaplje Kristusove krvi. Obenem so simbol novega življenja, saj mora pišče, da se rodi na svet, najprej predreti trdo lupino. Podobno je Kristus po verovanju kristjanov strl vrata groba, s tem premagal smrt in odrešil vse ljudi.
Hren s svojim ostrim okusom je simbol Kristusovega trpljenja, obenem pa spominja na žeblje, s katerimi so križali začetnika krščanstva.
Na velikonočne mize sodi še vrsta drugih jedi, med drugimi t. i. aleluja ali repje, pripravljena iz repnih olupkov. Različnim velikonočnim običajem pa je skupna zapoved, da je potrebno hrano uživati s spoštovanjem, hvaležnostjo in primerno duhovno pripravljeni.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje