V Obrtno-podjetniški zbornici poudarjajo, da so ukrepi za ublažitev energetske krize nujni. Tako OZS kot njena sekcija za promet od vlade pričakujeta takojšnjo vnovično vzpostavitev regulacijo cen pogonskih goriv. Predsednik OZS-ja Branko Meh je na novinarski konferenci poudaril, da se zaradi rekordnih cen pogonskih goriv in drugih energentov ne dvigajo samo cene prevozov, temveč tudi drugih storitev. "Storitve obrtnikov in podjetnikov se dražijo in se še bodo. Kupna moč bo padla, povpraševanja po naših izdelkih in storitvah bo manj, zato me skrbi, da bomo primorani celo odpuščati. Upam, da nam bo vlada priskočila na pomoč in nam tega ne bo treba storiti," je poudaril Meh, ki obenem upa, da Banka Slovenije ni sprostila omejitev kreditiranja prebivalstva zato, da bodo lahko ljudje plačali kurjavo in elektriko.

Meh je tudi spomnil, da je Robert Golob na enem predvolilnem soočenju dejal, da bo fiksiral cene energentov. "Upam, da bo to res. Apeliram na vlado, naj resno vzame to krizo in ponovno regulira cene goriv. Sicer bomo negativne posledice nosili državljani in gospodarstvo," je še dodal Meh.

Prevozniki za takojšnjo regulacijo cen goriv, podražitev vsaj 10-odstotna

Prevozniki zaradi podražitev pogonskih goriv že napovedujejo dvig svojih cen. Predsednik sekcije za promet pri OZS-ju Peter Pišek je pojasnil: "Deregulacija cen goriv nas je vse presenetila. Nihče ni pričakoval tega. To je nedopustno in vpliva tako na prevoznike kot na celotno gospodarstvo. Nismo samo prevozniki tisti, ki bomo morali podražitve implementirati v svoje cene". Že pred dnevi je Pišek prevoznike pozval k podražitvi prevozov za vsaj deset odstotkov, saj se bodo v nasprotnem primeru transportna podjetja znašla v likvidnostnih težavah in morala ustaviti tovornjake. Danes je napovedal, da bodo ta dodatek za dražje gorivo redno prilagajali in bi tako lahko kmalu narasel na 15, 20 ali 25 odstotkov. Obenem je opozoril, da niso samo prevozniki tisti, ki bodo implementirali dodatek za dražje gorivo, tako da se bodo učinki čutili po celotnem gospodarstvu.

Pišek je še poudaril, da gre za politično krizo in špekulacijo, ne za energetsko krizo. "Prevozniki zahtevamo takojšnjo regulacijo cen goriv ali pa da vlada uvede posebno komercialno gorivo za cestni transport, vsaj dokler se ta politična kriza ne umiri. Prevoznik vpliva na lastno ceno samo v 7 odstotkih, mi nimamo nobenih notranjih rezerv več," je še opozoril Pišek.

Prevozniki so opozorili tudi na velik problem s pridobivanjem delovne sile in delovnih dovoljenj. Predsednik Sekcije za cestni prevoz blaga pri GZS-ju Milan Slokar je razložil, da so postopki za pridobivanje delovnih dovoljenj predolgi. "Zaposlovanje je že nekaj časa velik problem. Prvič zato, ker doma ni delovne sile, drugič pa zato, ker moramo zaposlovati 90 odstotkov tuje delovne sile. Hrvaška in Nemčija imata te postopke zaposlovanja krajše. Novi vladi zato predlagamo, da skrajša in poenostavi postopke za zaposlovanje," je dejal Slokar, ki meni še, da bi morala imeti nafta za gospodarstvo nižjo ceno.

KGZS pričakuje, da bo ukrepala nova vlada

Tudi na kmetijsko-gozdarski zbornici z obžalovanjem sprejemajo odločitev vlade. Predsednik KGZS-ja Roman Žveglič upa, da bo ukrepala vsaj nova vlada. "Nafta, energija, naftni derivati poganjajo celotno gospodarstvo. Od nove vlade pričakujemo, da bo znova uvedla regulacijo cen pogonskih goriv. Na ta način bomo lažje načrtovali svoje dejavnosti in ne bo takih nihanj cen goriv, kot se to dogaja zdaj," je dejal na novinarski konferenci.

Ob tem je znova poudaril, da bi si po zgledu nekaterih drugih držav želeli oprostitve trošarin za energente, ki se uporabljajo v kmetijski proizvodnji. "Dobimo sicer 70 odstotkov povračil trošarine, ampak to se dogaja za eno leto nazaj," je dejal in dodal, da v teh časih povračila za eno leto nazaj niso najprimernejša rešitev.

Žveglič je opozoril tudi na podražitev vhodnih surovin. Med drugim so se gnojila v letu dni podražila za 250 odstotkov, energenti in maziva za četrtino, krma v perutnini pa se je podražila za 100 odstotkov. V povprečju so bile cene vhodnih stroškov višje za 20,1 odstotka, ocenjujejo na KGZS-ju.

Nesorazmerja med odkupnini in maloprodajnimi cenami kmetijskih pridelkov

Predsednik KGZS-ja je spomnil na nesorazmerja med odkupnimi in končnimi maloprodajnimi cenami. "Če se ta razmerja cen ne bodo uredila, bomo drugo leto imeli veliko manj posejanih njiv, saj se kmetovanje ne bo izplačalo. Kmetje, ki smo najšibkejši v tej verigi, zato pričakujemo pomoč vlade. Razmerja se morajo urediti," je pozval.

Ob tem pričakuje, da če se bodo odkupne cene pri kmetu dvignile za cent ali dva, da bo enako v trgovini. Statistični podatki sicer kažejo, da so bile cene kmetijskih pridelkov pri pridelovalcih v februarju povprečno za 19,2 odstotka višje kot pred enim letom, vendar ta rast še vedno zaostaja za dvigom cen vhodnih stroškov v primerjalnem obdobju. Te so bile namreč v februarju povprečno za 20,1 odstotka višje kot pred letom dni. "Primerjava navedenih indeksov rasti odkupnih cen in cen vhodnih stroškov v kmetijski pridelavi kaže, da se razmere v kmetijstvu še kar naprej slabšajo v breme kmetov," poudarjajo na KGZS-ju. Žveglič je zato poudaril, da si ne želijo priti v položaj, ko bodo morali izbirati, katera opravila izvesti zaradi vse večjih stroškov.

Kakšen naj bo novi kmetijski minister?

Ob izzivih, ki prihajajo, med njimi so tudi sprejemanje skupne kmetijske politike za naslednje programske obdobje in razmere pri pridelavi hrani, je Žveglič pojasnil tudi, kakšnega kmetijskega ministra oz. ministrico bi si želeli. "Predvsem si od novega kmetijskega ministra in vlade želimo, da bo znal poslušati, bo kooperativen in bo znal stvari zoorganizirati," je dejal Žveglič.

Zbornica si na vodilnem položaju želi nekoga, ki bo cenil pomen kmetijstva ter bo pripravljen sodelovati z nevladnimi organizacijami in pri iskanju pravih rešitev za slovensko kmetijstvo pripravljeni prisluhniti ter upoštevati različna strokovna mnenja.